Ogled vira Oko

{{drugipomeni2|Oko}}
[[Slika:Eye iris.jpg|thumb|[[Človek|Človeško]] oko]]
[[Slika:Dragonfly eye 3811.jpg|thumb|[[Sestavljeno oko]] [[kačji pastirji|kačjega pastirja]]]]
'''Okó''' je [[organ (biologija)|organ]] [[vid]]a, ki zaznava [[svetloba|svetlobo]]. 
Pri različnih vrstah [[organizem|organizmov]] najdemo različne vrste na svetlobo občutljivih organov. Najenostavnejše oči zaznavajo le razliko med svetlim in [[tema|temnim]], bolje razvite pa lahko razlikujejo tudi med oblikami in [[barva]]mi. Vidna polja nekaterih dobro razvitih oči, npr. pri človeku, se med seboj v veliki meri prekrivajo in s tem omogočajo boljše [[zaznavanje globine]] ([[binokularni vid]]). Pri [[pravi zajec|zajcih]] in [[kameleoni]]h pa so nameščene tako, da je prekrivanje kar se da majhno.

== Osnovne značilnosti ==
[[Slika:Krilleyekils.jpg|250px|thumb|right|Oko antarktičnega [[kril]]a ''Euphausia superba'' pod elektronskim mikroskopom]]
Fotoreceptorji so:
* [[paličnica|paličnice]] - zaznavajo svetlo/temno in so bolj občutljive
* [[čepnica|čepnice]] - zaznavajo barve
Da delujejo fotoreceptorji, je za to nujno potreben [[retinal]], ki je [[aldehid]] [[vitamin A|vitamina A]]. Ta se zravna ko nanj pade svetloba, s tem pa sproži kaskado kemijskih reakcij, ki na koncu privede do signala v obliki [[akcijski potencial|akcijskega potenciala]]. Po tem se takoj nazaj spet zvije. Retinal je del beljakovine [[opsin]], ki ob zvitju retinala posreduje informacijo o [[dražljaj]]u dalje. V [[sesalsko oko|očesu sesalcev]] je pet vrst opsina:
* [[rodopsin]] - paličnice (svetlo/temno)
* štirje opsini v čepnicah (barve)
** občutljiv na dolgovalovno svetlobo ([[rdeča]])
** občutljiv na svetlobo srednjih valovnih dolžin ([[zelena]])
** občutljiv na kratkovalovno svetlobo ([[modra]])
** občutljiv na kratkovalovno svetlobo ([[vijolična]]/[[ultravijolična]])
[[Lateralna inhibicija]] ojača razlike med svetlim in temnim ter izboljša [[ločljivost]]. Inhibicijski [[nevron]]i so živčne celice, ki zavirajo sosednje celice. Ko na eno čutilno celico pade veliko svetlobe, ta preko inhibicijskih povezav zavre sosednjo. Tako lahko natančno razberemo razlike, kot na primer pri branju. Brez lateralne inhibicije ne bi bili sposobni brati ali dovolj razločno videti nekaterih stvari.

== Anatomija očesa pri sesalcih ==
{{diagram očesa}}

=== Tri plasti ===
[[sesalci|Sesalsko]] oko lahko razdelimo v tri glavne plasti ali ''ovojnice'', katerih ime izraža njihovo glavno vlogo: [[vezivna plast]], [[žilna plast]] in [[živčna plast]].<ref>[http://academia.hixie.ch/bath/eye/home.html "The Eye."] {{ikona en}} Pridobljeno 23. oktobra 2006.</ref><ref>[https://web.archive.org/web/19991110005920/http://www.lx040-001.gsbme.unsw.edu.au/~greggs/eye_web/anatomy.html "General Anatomy of the Eye."] {{ikona en}} Pridobljeno 23. oktobra 2006.</ref><ref>[http://www.peteducation.com/article.cfm?cls=1&cat=1344&articleid=1596 "Eye Anatomy and Function."] {{ikona en}} Pridobljeno 23. oktobra 2006.</ref>
* Vezivna plast, imenovana tudi ''tunica fibrosa oculi'', je zunanja plast zrkla in jo gradita [[roženica]] in [[beločnica]].<ref name="Cline">Cline D; Hofstetter HW; Griffin JR. ''Dictionary of Visual Science''. 4th ed. Butterworth-Heinemann, Boston 1997. ISBN 0-7506-9895-0 {{ikona en}}</ref> Beločnica daje očesu belo barvo. Sestoji iz čvrstega [[vezivno tkivo|vezivnega tkiva]], izpolnjenega s [[kolagen]]om, in ščiti notranjo vsebino zrkla ter ohranja njegovo obliko.<ref>http://www.bartleby.com/107/225.html {{ikona en}}</ref>
* Žilna plast, imenovana tudi ''tunica vasculosa oculi'', je srednja ožiljena plast zrkla. Obsega [[šarenica|šarenico]], [[ciliarnik]] in [[žilnica|žilnico]].<ref name="Cline"/><ref name="Cassin">Cassin, B. and Solomon, S. ''Dictionary of Eye Terminology''. Gainsville, Florida: Triad Publishing Company, 1990. {{ikona en}}</ref><ref name="Medline">[http://www.nlm.nih.gov/medlineplus/ency/imagepages/1094.htm "Medline Encyclopedia: Eye."] Pridobljeno 25. oktobra 2006. {{ikona en}}</ref> Žilnica vsebuje [[krvne žile]], ki oskrbujejo celice mrežnice s potrebnim [[kisik]]om in odnašajo odpadne produkte [[celično dihanje|celičnega dihanja]]. Notranjemu delu zrkla daje temno barvo, ki preprečuje moteče odseve v očesu.
* Živčna plast, imenovana tudi ''tunica nervosa oculi'', je čutilo in jo gradi [[mrežnica]].<ref name="Cline"/><ref name="Medline"/> Mrežnica vsebuje na svetlobo občutljive [[čepnica|čepnice]] in [[paličnica|paličnice]] ter pridružene nevrone. Za čim boljši vid in absorpcijo svetlobe je mrežnica razmeroma gladka (vendar ukrivljena) plast. Na dveh mestih je zgrajena drugače. [[Rumena pega]], vdolbina v mrežnici nasproti leče, vsebuje številne čepnice. Pri človeku omogoča [[barvni vid]] in veliko ostrino vida, npr. za [[branje]]. Izstopišče vidnega živca, včasih imenovano anatomska [[slepa pega]], je mesto na [[mrežnica|mrežnici]], kjer optični živec prehaja skozi mrežnico in se povezuje z živčnimi celicami na njeni notranji strani. Tu ni nobenih na svetlobo občutljivih celic.

=== Sprednji in zadajšnji segment ===
Sesalsko oko lahko razdelimo tudi v dva segmenta: [[sprednji segment]] in [[zadajšnji segment]].<ref>http://www.e-sunbear.com/anatomy_02.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080920140056/http://www.e-sunbear.com/anatomy_02.html |date=2008-09-20 }} {{ikona en}}</ref>

==== Sprednji segment ====
Sprednji segment pomeni sprednjo tretjino očesa, ki vključuje strukture pred [[steklovina|steklovino]]: [[roženica]], [[šarenica]], [[ciliarnik]] in [[leča (oko)|leča]].<ref name="Cassin"/><ref name="CIO">[http://www.clinica-cotero.es/i/2-1-1.htm "Departments. Anterior segment."]
Kantabrijski inštitut za oftalmologijo. {{ikona en}}</ref> V sprednjem segmentu sta dva s tekočino napolnjena prostora: [[sprednji očesni prekat]] in [[zadajšnji očesni prekat]]. Sprednji prekat je prostor med zadajšnjo površino roženice (tj. [[roženični endotelij]]) in šarenico, zadajšnji prekat pa leži med šarenico in sprednjo stranjo steklovine.<ref name="Cassin"/>

Roženica in leča usmerjata svetlobne žarke v žarišče na mrežnici. Leča, ki leži za šarenico, je  [[wikt:konveksen|bikonveksen]], prožen disk, ki usmerja svetlobo skozi [[steklovina|steklovino]] na [[mrežnica|mrežnico]]. S [[suspenzorni ligament leče|suspenzornimi ligamenti]] je pritrjena na [[ciliarnik]]. Pri gledanju na daleč je [[ciliarna mišica]] sproščena, tako da so vlakna, ki jo povezujejo z lečo, napeta in se leča splošči. Kadar se ciliarna mišica skrči, se napetost vlaken zmanjša (ponazoritev: trikotnik, pri katerem je razdalja med vrhom in osnovnico krajša od razdalje med vrhom in ostalima dvema ogliščema), zato se leča vrne v bolj izbočeno in okroglo obliko. Pri človeku se s staranjem tovrstna prožnost zmanjša, zato se oko ni več sposobno osredotočiti na bližnje predmete; temu pravimo [[prezbiopija]] ali starostna daljnovidnost. Iz oblike roženice in leče ter iz dolžine zrkla izvirajo tudi druge [[refrakcijska napaka|refrakcijske napake]] očesa: [[kratkovidnost|miopija]] (kratkovidnost), [[hiperopija]] (daljnovidnost) in [[astigmatizem (oko)|astigmatizem]]. Šarenica, ki leži med lečo in [[prekatna vodica|prekatno vodico]], je pigmentiran obroč vezivnožilnega tkiva in mišičnih vlaken. Svetloba vstopi v oko skozi središče šarenice, imenovano [[zenica]]. Velikost zenice dejavno prilagajata krožna in radialna mišičnina in s tem ohranjata razmeroma konstantno raven svetlobe, ki vstopa v oko. Preveč svetlobe bi poškodovalo mrežnico; premalo bi ne omogočalo jasnega vida.

Vsi sestavni deli zrkla, skozi katere potuje svetloba, preden doseže mrežnico, so prozorni, da omogočajo čim bolj neovirano pot svetlobe. Svetloba vstopi v oko iz zunanjega sredstva, kot sta zrak ali voda, preide skozi roženico in v [[prekatna vodica|prekatno vodico]]. Svetloba se v glavnem lomi na roženici, katere ukrivljenost je nespremenljiva. Prekatna vodica je bistra tekočina, ki povezuje roženico z lečo, ohranja konveksno obliko roženice (potrebna za usmerjanje svetlobe na lečo) in oskrbuje [[roženični endotelij]] s hranili.

==== Zadajšnji segment ====
[[Slika:Human eye cross-sectional view grayscale.png|thumb|250px|left|Diagram človeškega očesa. Vsa očesa niso enako zgrajena kot človeško oko.]]

Zadajšnji segment pomeni zadnji dve tretjini očesa. Obsega [[sprednja hialoidna membrana|sprednjo hialoidno membrano]] in vse strukture za njo: [[steklovina|steklovino]], [[mrežnica|mrežnico]], [[žilnica|žilnico]] in [[vidni živec]].<ref>[http://www.e-sunbear.com/anatomy_04.html Posterior segment anatomy] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160603055531/http://www.e-sunbear.com/anatomy_04.html |date=2016-06-03 }} {{ikona en}}</ref>
Na drugi strani leče je steklovina, ki jo obdajajo [[leča (anatomija)|leča]], [[ciliarnik]], suspenzorni ligamenti in mrežnica. Omogoča prehajanje svetlobe brez [[lom svetlobe|loma]], ohranja obliko očesa in drži nežno lečo. Mrežnica nekaterih živalih, npr. [[mačke|mačk]], vsebuje odbojno plast ([[tapetum lucidum]]), ki poveča količino svetlobe, ki pade na vsako fotosenzibilno celico, in jim tako omogoča boljši vid pri majhni osvetljenosti.

[[Slika:Focus in an eye.svg|thumb|right|200px|Usmerjanje svetlobe z ene same točke oddaljenega predmeta in svetlobe s posamezne točke bližnjega objekta na žarišče]]

=== Zunanji deli očesa ===
Pri mnogih vrstah so zrkla vstavljena v del lobanje, ki ga imenujemo [[orbita (anatomija)|orbite]] oz. očesne votline. S tem so zaščitena pred poškodbo.

[[Obrvi]] pri ljudeh preusmerjajo tekoče snovi (kot je npr. deževnica ali znoj) stran od očesa. Voda v očesu bi lahko spremenila njegove lomne lastnosti in zameglila vid. Zaradi [[osmoza|osmotske]] razlike med solzami in sladko vodo lahko spere tudi solze in zaščitno lipidno plast ter spremeni fiziologijo roženice. Tako npr. pri plavanju v bazenih osmotski gradient potegne ([[hipotoničen|hipotonično]]) bazensko vodo v tkivo roženice, povzroči [[edem]] in tako za kratek čas zamegli vid plavalca. Stanje lahko popravimo tako, da oko speremo s [[hipertoničen|hipertonično]] [[slanica|slanico]], ki odvečno vodo osmotsko izčrpa iz očesa.

Mnoge živali, tudi ljudje, imajo [[veka|veke]], s katerimi brišejo oči in preprečujejo dehidracijo. Na oči razpršijo [[solze]], ki vsebujejo protibakterijske snovi. Nekatere vodne živali imajo v vsakem očesu še drugo veko, ki lomi svetlobo in jim omogoča jasen vid nad vodo in pod njo. Večina bitij se na grožnjo očem [[refleks]]no odzove tako, da si jih pokrijejo ali da jih obrnejo stran od nevarnosti. Refleksno je tudi [[mežikanje]].

Pri človeku in drugih živalih so sestavni del očesa tudi [[trepalnica|trepalnice]], ki preprečujejo drobnim delcem vstop v oko. Drobni delci so lahko bakterije, pa tudi navaden prah, in lahko razdražijo oči, kar povzroči solzenje in zameglitev vida.

== Sklici ==
{{kategorija v Zbirki|Eyes}}
{{Wikislovar|oko|oko}}
{{opombe}}

{{Anatomija človeka}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Oko|*]]
[[Kategorija:Čutila]]
[[Kategorija:Vidni sistem]]
[[Kategorija:Glava in vrat]]
[[Kategorija:Oftalmologija]]