Pojdi na vsebino

Varnostni svet Združenih narodov

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
  Varnostni svet Združenih narodov
 

Dvorana varnostnega sveta v New Yorku
Tip org. Glavni organ
Kratice VS ZN (UNSC)
Vodja Security Council President (rotacijsko)
Status aktiven
Ustanovitev 1946
Spletno mesto www.un.org/Docs/sc
Predstavnostno
gradivo 		Commons:Category:United Nations Security Council United Nations Security Council

Varnostni svet Združenih narodov[a] je eden izmed petih glavnih organov Organizacije Združenih narodov (OZN). Njegova naloga je ohranjanje miru in varnosti v svetu. Šteje 15 članic, od katerih je 5 stalnih (ZDA, Združeno kraljestvo, Francija, Ljudska republika Kitajska in Rusija). Ostale se imenujejo nestalne članice in jih za obdobje 2 let izvoli Generalna skupščina OZN. Za sprejem odločitve zadostuje, da se strinja 9 od 15 članic, med katerimi mora biti vseh 5 stalnih članic – torej imajo te pravico veta.

Varnostni svet lahko določi kulturne ali ekonomske sankcije proti državam med krizami ali vojno, odloča o tem, kdo koga lahko napade, pošilja misije na problematična območja, itd. Resolucije Varnostnega sveta so za razliko od drugih resolucij zavezujoče. Njegovo delovanje nadzira Generalna skupščina OZN.

Slovenija je za članstvo v Varnostnem svetu doslej kandidirala trikrat, od tega je bila izvoljena dvakrat: v mandatih 1998–1999 in drugič za leti 2024–25.[1][2]

Članstvo

[uredi | uredi kodo]

Stalne članice

[uredi | uredi kodo]

Varnostni svet ima pet stalnih članic, ki so bile na začetku izbrane zmagovite države v drugi svetovni vojni:

Dve od teh držav, republiko Kitajsko in Sovjetsko zvezo, sta kasneje zamenjali njuni pravni naslednici, čeprav 23. člen ustanovne pogodbe ZN ni bil ustrezno popravljen:

  • Zastava Ljudske republike Kitajske Ljudska republika Kitajska (leta 1971, Tajvan kot predstavnik nacionalistične Čankajškove Kitajske pa je izgubil članstvo v ZN)
  •  Rusija (leta 1991, ob razpadu Sovjetske zveze)

Vsaka od petih stalnih članic ima pravico do veta na katerokoli resolucijo varnostnega sveta.

Nestalne članice

[uredi | uredi kodo]

Za dvoletni mandat, ki se začne 1. januarja, je izvoljenih še 10 držav, vsako leto se jih zamenja po 5. Države so izbrane po regionalnih skupinah po opredelitvi OZN. Afriška skupina izbere tri članice, Latinska Amerika in Karibi, Azija in skupina, v katero spadajo zahodna Evropa in druge države, vsaka po dve članici, vzhodnoevropska skupina pa eno. Poleg tega je ena od članic arabska država, izvoljena pa je izmenično iz azijske in afriške skupine.

Trenutne nestalne članice so:

  • z mandatom od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2024:
    1. Ekvador Ekvador – Latinska Amerika in Karibi
    2.  Japonska – Azija in Pacifik
    3.  Malta – Zahodna Evropa in druge
    4. Zastava Mozambik Mozambik – Afrika
    5. Zastava Švice Švica – Zahodna Evropa in druge
  • z mandatom od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2025:
    1. Zastava Slovenije Slovenija – Vzhodna Evropa
    2. Zastava Gvajana Gvajana – Latinska Amerika in Karibi
    3. Zastava Sierra Leone Sierra Leone – Afrika
    4.  Alžirija – Afrika
    5.  Južna Koreja – Azija in Pacifik

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ angleško United Nations Security Council
    arabsko مجلس الأمن التابع للأمم المتحدة
    francosko Conseil de sécurité des Nations unies
    kitajsko: 联合国安理会
    rusko Совет Безопасности Организация Объединенных Наций
    špansko Consejo de Seguridad de las Naciones Unidas

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Boj za stolček Varnostnega sveta ZN: prestiž ali priložnost za diplomacijo?«. N1. 29. april 2023.
  2. ↑ »Slovenijo je v prvem krogu volitev za nestalno članico Varnostnega sveta OZN podprlo 153 držav | GOV.SI«. Portal GOV.SI. Pridobljeno 7. junija 2023.
Stub icon

Ta članek o politiki je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Varnostni_svet_Združenih_narodov&oldid=6149539«