Pojdi na vsebino

Svetovni program za hrano

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Svetovni program za hrano
Logotip WFP in sedež v Rimu
OkrajšavaWFP
Nastanek19. december 1961 (1961-12-19)
Tipmedvladna organizacija
SedežRim, Italija
Vodja
David Beasley
Krovna organiacija
Generalna skupščina ZN
Osebje (2018)
17,000
Spletna stranwfp.org

Svetovni program za hrano[a] (SPH, angleško World Food Programme, WFP) je podružnica Združenih narodov za pomoč v hrani in največja humanitarna organizacija na svetu, ki se osredotoča na lakoto in varnost preskrbe s hrano.[1] Ustanovljen je bil leta 1961, ima sedež v Rimu, pisarne pa v 80 državah. Po uradnih podatkih WFP v povprečju pomaga 91,4 milijonom ljudi v 83 državah vsako leto.[2] Od leta 2019 se je njegov doseg povečal na 97 milijonov ljudi v 88 državah, največ po letu 2012,[3] in dve tretjini svojih dejavnosti izvaja na konfliktnih območjih.[4]

Poleg nujne pomoči v hrani se WFP osredotoča na pomoč in rehabilitacijo, razvojno pomoč in posebne operacije, na primer izboljšanje odpornosti prehranskih sistemov na podnebne spremembe in politično nestabilnost.[5] Je izvršni član Razvojne skupine Združenih narodov[6] ki si skupaj prizadeva izpolniti 17 ciljev trajnostnega razvoja (SDG) in je prednostno dosegla cilje SDG 2 za "nično lakoto" do leta 2030.[7]

Svetovni program za hrano je leta 2020 prejel Nobelovo nagrado za mir za prizadevanja za pomoč v hrani na konfliktnih območjih.[8]

Ozadje ideje

[uredi | uredi kodo]

WFP deluje v širokem spektru ciljev trajnostnega razvoja,[7] ker pomanjkanje hrane, lakota in podhranjenost povzročajo slabo zdravje, kar posledično vpliva na druga področja trajnostnega razvoja, kot so izobraževanje, zaposlovanje in revščina .

Pandemija COVID-19 v letu 2020 in zaustavitve sistemov sta povzročila velik pritisk na kmetijsko proizvodnjo, porušila svetovno vrednost in dobavno verigo. Kasneje to odpira vprašanja podhranjenosti in neustrezne preskrbe s hrano za gospodinjstva, ki so bila najrevnejša od njih močno prizadeta. [9] To je povzročilo "132 milijonov ljudi več zaradi podhranjenosti v letu 2020". [10]

Donacije

[uredi | uredi kodo]

Dejavnosti WP se financirajo s prostovoljnimi donacijami predvsem svetovnih vlad ter tudi korporacij in zasebnih donatorjev.[11] Leta 2018 je financiranje znašalo 7,2 milijarde ameriških dolarjev, od tega največji donatorji vlada ZDA (2,5 milijarde USD) in Evropska unija (1,1 milijarde USD). Donatorski prispevki so bili večinoma usmerjeni v krizo lakote na najvišji ravni, ki jo vodijo konflikti, manj pa jih je bilo za reševanje izrednih razmer ali strateško delo.[12]

Organizacija

[uredi | uredi kodo]

Vodstvo in osebje

[uredi | uredi kodo]
David Beasley, izvršni direktor Svetovnega programa za hrano

WPP upravlja izvršni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki iz 36 držav članic. David Beasley, prej guverner ameriške zvezne države Južna Karolina, je bil za izvršnega direktorja imenovan marca 2017, potem ko sta ga za petletni mandat skupaj imenovala generalni sekretar OZN in generalni direktor FAO. Vodi sekretariat WFP s sedežem v Rimu . Evropska unija je stalni opazovalec v WPP in kot pomembna donatorka ki sodeluje pri delu izvršnega odbora.[13]

Logistika

[uredi | uredi kodo]

Logistični grozd je medagencijski stalni odbor (IASC) mehanizem za humanitarno usklajevanje, katerega glavna naloga je podpiranje nujnih ukrepov. Eden od enajstih sektorskih usklajevalnih teles je bil ustanovljen z resolucijo Generalne skupščine OZN 46/182 decembra 1991 in razširjen v humanitarni reformi leta 2005 z novimi elementi za izboljšanje zmogljivosti, predvidljivosti, odgovornosti, vodenja in partnerstva.[navedi vir]

Logistični grozd zagotavlja storitve usklajevanja in upravljanja informacij za podporo operativnemu odločanju in izboljšanje predvidljivosti, pravočasnosti in učinkovitosti humanitarnih ukrepov.. Zaradi strokovnega znanja na področju humanitarne logistike je IASC za vodilno agencijo za logistični grozd izbral Svetovni program za hrano (WFP). WFP na svojem sedežu v Rimu gosti ekipo za podporo Global Logistics Cluster. WFP deluje tudi kot "ponudnik v skrajni sili", ki ponuja skupne logistične storitve, kadar kritične vrzeli ovirajo humanitarni odziv.[14]

Dejavnosti

[uredi | uredi kodo]
Transportno letalo C-130 Hercules Združenih narodov dostavlja hrano za regijo Rumbek v južnem Sudanu (2004).
WFP raztovarja humanitarno pomoč na Freeport of Monrovia v času skupne projektne skupine Liberia (2003).

Leta 2008 je WFP koordiniral petletni pilotni projekt Nakup za napredek (P4P). P4P malim kmetom pomaga tako, da jim ponuja možnosti dostopa do kmetijskih trgov in postajanja konkurenčnih akterjev na trgu. Projekt je obsegal 20 držav v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki in usposobil 800.000 kmetov za izboljšanje kmetijske proizvodnje, ravnanje po žetvi, zagotavljanje kakovosti, skupinsko trženje, financiranje kmetijstva in sklepanje pogodb z WFP. Projekt je ustvaril 366.000 ton proizvedene hrane in ustvaril več kot 148 milijonov ameriških dolarjev dohodka za svoje male kmete.[15]

Leta 2010 se je WFP na potres na Haitiju leta 2010 odzval z razdeljevanjem pomoči v hrani samo ženskam, saj so izkušnje, pridobljene v skoraj petih desetletjih dela v izrednih razmerah, pokazale, da dajanje hrane samo ženskam pomaga, da se enakomerno porazdeli med vsemi člani gospodinjstva. Programi šolske prehrane v 71 državah pomagajo učencem, da se osredotočijo na učenje, in spodbujajo starše, da pošljejo svoje otroke, zlasti deklice, v šolo.[16]

Leta 2017 je WFP začel program Building Blocks. Njegov namen je razdeliti denar za hrano sirskim beguncem v Jordaniji. Projekt uporablja tehnologijo blokverige za digitalizacijo identitet in beguncem omogoča, da s skeniranjem oči dobijo hrano.[17]

Leta 2020 je WFP na mesec hranil več kot 12 milijonov Jemencev, od katerih jih je bilo 80 % na območjih, ki jih nadzirajo hutijske sile.[18]

Postopki odzivanja v sili

[uredi | uredi kodo]

WFP ima sistem klasifikacij, znan kot postopki odzivanja na izredne razmere, zasnovan za situacije, ki zahtevajo takojšen odziv. Ta odgovor se aktivira v skladu z naslednjimi merili:

  1. Kadar trpi človečnost in se domače vlade ne morejo ustrezno odzvati
  2. Ugled Združenih narodov je pod drobnogledom
  3. Kadar obstaja očitna potreba po pomoči WFP

Klasifikacije odzivanja na izredne razmere so razdeljene na naslednji način: [19]

  • 1. stopnja - Odziv je aktiviran. Sredstva so dodeljena za pripravo odziva lokalne pisarne WPP
  • 2. stopnja - Sredstva države zahtevajo regionalno pomoč v nujnih primerih v eni ali več državah / ozemljih
  • 3. stopnja (L3) - izredne razmere premagajo lokalne pisarne WPP in zahtevajo globalni odziv celotne organizacije WPP

Priznanja in nagrade

[uredi | uredi kodo]

Svetovni program za hrano je leta 2020 dobil Nobelovo nagrado za mir za leta "za prizadevanja za boj proti lakoti", "prispevek k ustvarjanju miru na prizadetih območjih" in za delovanje kot sila za preprečevanje lakote kot orožja vojne in spopadov.[20] [21]

Nenamerne posledice pomoči

[uredi | uredi kodo]

Vsesplošno se razpravlja o neto učinkovitosti pomoči, vključno z nenamernimi posledicami, kot sta podaljšanje trajanja sporov in povečanje korupcije.

Kenijski ekonomist James Shikwati je leta 2005 v intervjuju za Der Spiegel dejal, da "pomoč Afriki prinaša več škode kot koristi". [22] Po mnenju Shikwatija pomoč s hrano povečuje korupcijo, saj imajo lokalni politiki priložnost ukrasti del pomoči fundacije za podkupovanje volivcev ali prodajo pomoči na črnem trgu, kar negativno vpliva na lokalno kmetijstvo . [23] Shikwati je tudi predlagal, da WFP zagotavlja preveč pomoči v hrani, kar vodi do zmanjšanja proizvodnje lokalnih kmetov, saj "nihče ne more konkurirati Svetovnemu programu ZN za hrano".

s tem pa so nastale težave in tudi prepiri [24]

Druge kritike po svetu

[uredi | uredi kodo]

Nekatere raziskave so pokazale notranje težave s kulturo v WFP, vključno z nadlegovanjem samih organizatorjev. [25] [26]

Seznam vodstva oz. direktorjev

[uredi | uredi kodo]

Sledi kronološki seznam tistih, ki so bili izvršni direktor Svetovnega programa za hrano: [27]

  1. Addeke Hendrik Boerma ( Nizozemska), maj 1962 - december 1967
  2. Sushil K. Dev ( Indija), januar 1968 - avgust 1968 (vršilec dolžnosti)
  3. Franciso Aquino ( Salvador), julij 1968 - maj 1976
  4. Thomas CM Robinson ( Združene države Amerike), maj 1976 - junij 1977, vršilec dolžnosti; julij 1977 - september 1977
  5. Garson N. Vogel ( Kanada), oktober 1977 - april 1981
  6. Bernardo de Azevedo Brito ( Brazilija), maj 1981 - februar 1982 (vršilec dolžnosti)
  7. Juan Felipe Yriart ( Urugvaj), februar 1982 - april 1982 (vršilec dolžnosti)
  8. James Ingram ( Avstralija), april 1982 - april 1992
  9. Catherine Bertini ( Združene države Amerike), april 1992 - april 2002
  10. James T. Morris ( Združene države Amerike), april 2002 - april 2007
  11. Josette Sheeran ( Združene države Amerike), april 2007 - april 2012
  12. Ertharin Cousin ( Združene države Amerike), april 2012 - april 2017
  13. David Beasley ( Združene države Amerike), april 2017 - sedanjost

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ francosko Programme alimentaire mondial; italijansko Programma alimentare mondiale; špansko Programa Mundial de Alimentos; arabsko برنامج الأغذية العالمي, latinizirano: barnamaj al'aghdhiat alealami; rusko Всемирная продовольственная программа, latinizirano: Vsemirnaya prodovol'stvennaya programma; kitajsko: 世界粮食计划署; pinjin: Shìjiè Liángshí Jìhuà Shǔ

Viri

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ WFP. »Mission Statement«. WFP. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. decembra 2016. Pridobljeno 2. novembra 2013.
  2. ↑ Overview Arhivirano 16 November 2018 na Wayback Machine.. WFP.org. Retrieved 19 November 2018
  3. ↑ »Overview«. www.wfp.org (v angleščini). Pridobljeno 10. oktobra 2020.
  4. ↑ Picheta, Rob. »World Food Programme was created as an experiment. It sent food to 97 million last year«. CNN. Pridobljeno 9. oktobra 2020.
  5. ↑ »Country Capacity Strengthening | World Food Programme«. www.wfp.org. Pridobljeno 10. oktobra 2020.
  6. ↑ The organization has been awarded the Nobel Peace Prize 2020 for its efforts to combat hunger, for its contribution to bettering conditions for peace in conflict-affected areas and for acting as a driving force in efforts to prevent the use of hunger as a weapon of war and conflict Executive Committee Arhivirano 11 May 2011 na Wayback Machine.. Undg.org. Retrieved on 15 January 2012
  7. ↑ 7,0 7,1 »Zero Hunger«. World Food Program. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. oktobra 2020. Pridobljeno 10. oktobra 2020.
  8. ↑ Specia, Megan; Stevis-Gridneff, Matina (9. oktober 2020). »World Food Program Awarded Nobel Peace Prize for Work During Pandemic«. The New York Times (v ameriški angleščini). ISSN 0362-4331. Pridobljeno 10. oktobra 2020.
  9. ↑ Gulseven, Osman; Al Harmoodi, Fatima; Al Falasi, Majid; ALshomali, Ibrahim (2020). »How the COVID-19 Pandemic Will Affect the UN Sustainable Development Goals?«. SSRN Electronic Journal (v angleščini). doi:10.2139/ssrn.3592933. ISSN 1556-5068. Arhivirano iz spletišča dne 9. oktobra 2020. Pridobljeno 9. oktobra 2020.
  10. ↑ »UN/DESA Policy Brief #81: Impact of COVID-19 on SDG progress: a statistical perspective | Department of Economic and Social Affairs«. www.un.org (v ameriški angleščini). 27. avgust 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. oktobra 2020. Pridobljeno 24. septembra 2020.
  11. ↑ »Funding and donors«. www.wfp.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. oktobra 2020. Pridobljeno 9. oktobra 2020.
  12. ↑ »WFP – Year in review 2018«. publications.wfp.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. oktobra 2020. Pridobljeno 9. oktobra 2020.
  13. ↑ »European Union«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. junija 2016. Pridobljeno 17. maja 2016.
  14. ↑ »Logistics Cluster«. logcluster.org (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. septembra 2017. Pridobljeno 11. septembra 2017.
  15. ↑ Purchase for Progress: Reflections on the pilot, February 2015 Arhivirano 11 March 2016 na Wayback Machine.. WFP.org. Retrieved 8 April 2015.
  16. ↑ »Contributions to WFP: Comparative Figures and Five-Year Aggregate Ranking«. United Nations World Food Programme. 19. april 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. aprila 2020. Pridobljeno 21. aprila 2020.
  17. ↑ Juskalian, Russ. »Inside the Jordan refugee camp that runs on blockchain«. MIT Technology Review (v ameriški angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. oktobra 2020. Pridobljeno 7. oktobra 2019.
  18. ↑ 'Yemen: World Food Programme to cut aid by half in Houthi-controlled areas', BBC, https://www.bbc.co.uk/news/world-middle-east-52239645 Arhivirano 23 April 2020 na Wayback Machine.
  19. ↑ »WFP Emergency Response Classifications« (PDF). World Food Programme. 8. maj 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 29. marca 2017. Pridobljeno 8. aprila 2018.
  20. ↑ Peace Prize, Nobel. »The Nobel Peace Prize 2020«. The Nobel Prize. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. oktobra 2020. Pridobljeno 9. oktobra 2020.
  21. ↑ »UN's World Food Programme wins Nobel peace prize«. The Guardian. 9. oktober 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. oktobra 2020. Pridobljeno 9. oktobra 2020.
  22. ↑ »Spiegel Interview with African Economics Expert: 'For God's Sake, Please Stop the Aid!'«. Der Spiegel. 3. julij 2005. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. junija 2012. Pridobljeno 17. maja 2016.
  23. ↑ »AP: Somalia famine aid stolen, UN investigating«. The Guardian. London. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. decembra 2013. Pridobljeno 17. maja 2016.
  24. ↑ See also in "Food aid or hidden dumping?", Oxfam Briefing Paper. March 2005, https://oxfamilibrary.openrepository.com/handle/10546/114492 Arhivirano 9 October 2020 na Wayback Machine.
  25. ↑ Lynch, Colum. »Popular U.N. Food Agency Roiled by Internal Problems, Survey Finds«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. aprila 2020. Pridobljeno 9. oktobra 2020.
  26. ↑ »Senior UN figures under investigation over alleged sexual harassment«. The Guardian. 25. januar 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. marca 2020. Pridobljeno 9. oktobra 2020.
  27. ↑ »Previous WFP Executive Directors«. World Food Programme. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. avgusta 2019. Pridobljeno 16. aprila 2012.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Svetovni_program_za_hrano&oldid=6010679«