Pojdi na vsebino

Seznam otokov po površini

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Zemljevid sveta z označenimi večjimi otoki
Primerjava velikosti med najmanjšo celino, Avstralijo, in največjim otokom, Grenlandijo. Jugovzhodno od Avstralije je prikazana Tasmanija, sama 26. največji otok.

Seznam otokov po površini razvršča svetovne otoke s površino več kot 10.000 km². Podatki so večinoma povzeti po imeniku otokov programa Združenih narodov za okolje (UNEP).[1]

Po osnovni definiciji otoka, tj. kopno, z vseh strani obdano z vodo, so tudi vse celine otoki. Razlika je predvsem stvar tradicije, je pa najmanjša celina, Avstralija, s približno 7.600.000 km² zares mnogo večja od največjega otoka, Grenlandije. Kljub temu jo včasih imenujejo »otoška celina« ali »največji otok in najmanjša celina na Zemlji«.[2] Antarktika je poseben primer zaradi svojega ledenega pokrova. Pod njim jo sestavlja mnogo manjših otokov, saj ponekod sega led pod morsko gladino, vendar če bi led izginil, bi se zaradi manjše teže nekaj kamnite podlage spet dvignilo nad gladino.[3]

Otoki prek 250.000 km²

[uredi | uredi kodo]
Mesto Ime otoka Površina
(km2)		 Država ali države
1 Grenlandija[Op. 1] 2.130.800[5]  Grenlandija, del Danske kraljevine
2 Nova Gvineja 785.753 Indonezija in Zastava Papua Nova Gvineja Papua Nova Gvineja
3 Borneo 748.168 Zastava Bruneja Brunej, Indonezija in Zastava Malezija Malezija
4 Madagaskar 587.713 Zastava Madagaskarja Madagaskar
5 Baffinov otok 507.451[6] Kanada (Nunavut)
6 Sumatra 443.066 Indonezija

Otoki med 25.000 in 250.000 km²

[uredi | uredi kodo]
Mesto Ime otoka Površina
(km2)		 Država ali države
7 Honšu 225.800  Japonska
8 Viktorijin otok 217.291[6] Kanada (Severozahodni teritoriji in Nunavut)
9 Velika Britanija 209.331 Zastava Velike Britanije Združeno kraljestvo (Anglija, Škotska in Wales)
10 Ellesmere 196.236[6] Kanada (Nunavut)
11 Sulavezi 180.681 Indonezija
12 Južni otok 145.836 Zastava Nove Zelandije Nova Zelandija
13 Java 138.794 Indonezija
14 Severni otok 111.583 Zastava Nove Zelandije Nova Zelandija
15 Luzon 109.965 Zastava Filipinov Filipini
16 Nova Fundlandija 108.860[6] Kanada (Nova Fundlandija in Labrador)
17 Kuba (glavni otok) 105.806 Zastava Kube Kuba
18 Islandija (glavni otok) 101.826 Islandska zastava Islandija
19 Mindanao 97.530 Zastava Filipinov Filipini
20 Irska 84.421[7] Irska in Zastava Velike Britanije Združeno kraljestvo (Severna Irska)
21 Hokaido 78.719  Japonska
22 Hispaniola 73.929 Zastava Dominikanske republike Dominikanska republika in Zastava Haitija Haiti
23 Sahalin 72.493  Rusija (Sahalinska oblast)
24 Banksov otok 70.028[6] Kanada (Severozahodni teritoriji)
25 Šri Lanka (glavni otok) 65.268[5] Zastava Šrilanke Šrilanka
26 Tasmanija (glavni otok) 65.022  Avstralija
27 Devon 55.247[6] Kanada (Nunavut) (največji nenaseljen otok na svetu)
28 Aleksandrov otok 49.070 nobena (teritorialne zahteve imajo Zastava Argentine Argentina (delno),  Čile in Zastava Velike Britanije Združeno kraljestvo)
29 Isla Grande de Tierra del Fuego 47.401 Zastava Argentine Argentina in  Čile
30 Severni otok (Nova dežela) 47.079  Rusija (Arhangelska oblast)
31 Berkner 43.873 nobena (teritorialne zahteve imajo Zastava Argentine Argentina,  Čile (delno) in Zastava Velike Britanije Združeno kraljestvo)
32 Otok Axla Heiberga 43.178[6] Kanada (Nunavut)
33 Melvillov otok 42.149[6] Kanada (Severozahodni teritoriji in Nunavut)
34 Southamptonov otok 41.214[6] Kanada (Nunavut)
35 Marajó 40.100[5] Zastava Brazilije Brazilija (Pará)
36 Spitsbergi (glavni otok) 37.814[8] Zastava Norveške Norveška (Svalbard)
37 Kjušu 37.437  Japonska
38 Tajvan 36.008[9]  Republika Kitajska (Tajvan)[Op. 2]
39 Nova Britanija 35.145 Zastava Papua Nova Gvineja Papua Nova Gvineja
40 Otok waleškega princa 33.339[6] Kanada (Nunavut)
41 Južni otok (Nova dežela) 33.246  Rusija (Arhangelska oblast)
42 Hainan 33.210  Ljudska republika Kitajska
43 Vancouvrov otok 31.285[6] Kanada (Britanska Kolumbija)
44 Timor 28.418  Vzhodni Timor in Indonezija
45 Sicilija 25.662 Zastava Italije Italija

Otoki med 10.000 in 25.000 km²

[uredi | uredi kodo]
Mesto Ime otoka Površina
(km2)		 Država ali države
46 Somersetski otok 24.786[6] Kanada (Nunavut)
47 Sardinija 24.090 Zastava Italije Italija
48 Kotelni 23.165  Rusija (Jakutija)
49 Bananal 20.000[5] Zastava Brazilije Brazilija (največji rečni otok na svetu)
50 Šikoku 18.545  Japonska
51 Halmahera 18.040 Indonezija
52 Seram 17.454 Indonezija
53 Grande Terre 16.350  Francija (Nova Kaledonija)
54 Bathurstov otok 16.042[6] Kanada (Nunavut)
55 Otok princa Patricka 15.848[6] Kanada (Severozahodni teritoriji)
56 Thurston 15.700[5] nobena (del Antarktike brez ozemeljskih zahtev)
57 Nordaustlandet 14.467[8] Zastava Norveške Norveška (Svalbard)
58 Sumbawa 14.386 Indonezija
59 Otok oktobrske revolucije 14.204  Rusija (Krasnojarski okraj)
60 Flores 14.154 Indonezija
61 Otok kralja Viljema 13.111[6] Kanada (Nunavut)
62 Negros 13.074 Zastava Filipinov Filipini
63 Samar 12.849 Zastava Filipinov Filipini
64 Palawan 12.189 Zastava Filipinov Filipini
65 Panay 12.011 Zastava Filipinov Filipini
66 Tupinambarana[Op. 3] 11.850[5] Zastava Brazilije Brazilija
67 Yos Sudarso 11.742 Indonezija
68 Bangka 11.413 Indonezija
69 Otok Ellefa Ringnesa 11.295[6] Kanada (Nunavut)
70 Boljševik 11.206  Rusija (Krasnojarski okraj)
71 Jamajka 11.190 Zastava Jamajke Jamajka
72 Bylotov otok 11.067[6] Kanada (Nunavut)
73 Sumba 10.711 Indonezija
74 Mindoro 10.572 Zastava Filipinov Filipini
75 Viti Levu 10.531 Zastava Fidžija Fidži
76 Hawai'i (veliki otok) 10.434 ZDA (Havaji)
77 Cape Breton 10.311[6] Kanada (Nova Škotska)

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Domnevajo, da je pod ledenim pokrovom Grenlandija v resnici sestavljena iz treh ločenih otokov,[4] kar je odvisno od tega, ali sega led pod morsko gladino. Večinoma pa Grenlandijo obravnavamo kot en velik otok.
  2. ↑ Republika Kitajska ni splošno priznana država, Organizacija združenih narodov jo obravnava kot provinco Ljudske republike Kitajske.
  3. ↑ Otok danes naravni kanali delijo na vsaj štiri ločene otoke

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Islands by land area«. Program Združenih narodov za okolje. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. decembra 2015. Pridobljeno 18. septembra 2011.
  2. ↑ »Australia in Brief«. Department of Foreign Affairs and Trade. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. avgusta 2003. Pridobljeno 30. avgusta 2010.
  3. ↑ Oppenheimer, Michael (1998). »Global warming and the stability of the West Antarctic Ice Sheet« (PDF). Nature. Zv. 393. str. 325–332.
  4. ↑ Hotz, Robert Lee (2. julij 2006). »Greenland's huge ice sheet is melting far faster than scientists expected«. San Francisco Chronicle. Pridobljeno 18. septembra 2011.
  5. ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 5,5 »Joshua Calder's World Island Info«. Worldislandinfo.com. Pridobljeno 30. avgusta 2010.
  6. ↑ 6,00 6,01 6,02 6,03 6,04 6,05 6,06 6,07 6,08 6,09 6,10 6,11 6,12 6,13 6,14 6,15 6,16 6,17 »Atlas of Canada«. Atlas.nrcan.gc.ca. 12. avgust 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. julija 2012. Pridobljeno 30. avgusta 2010.
  7. ↑ Nolan, William. »Geography of Ireland«. Vlada Irske. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. novembra 2009. Pridobljeno 18. septembra 2009.
  8. ↑ 8,0 8,1 »Statistisk ĺrbok 2009: Geografisk oversikt«. Ssb.no. Pridobljeno 1. avgusta 2010.
  9. ↑ Monthly Bulletin of Interior Statistics 2011.4 Arhivirano 2014-03-29 na Wayback Machine., Department of Statistics, Ministry of the Interior, Taiwan/R.O.C.


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Seznam_otokov_po_površini&oldid=6249466«