Mimas (luna)

Mimas
Odkritje
Odkritelj	William Herschel
Datum odkritja	17. september, 1789
Oznake
Druga imena	Saturn I
Značilnosti tira
Velika polos	185.600 km
Mala polos	185.404 km
Srednji polmer orbite	185.520 km
Izsrednost	0,0202
Obhodna doba	0,9424218 dni
Naklon tira	1,51° (na Saturnov ekvator)
Obkroža	Saturn
Fizikalne značilnosti
Razsežnosti	414,8×394,4×381,4 km (0,0311 Zemlje)
Srednji polmer	198,30 ± 0,30 km
Površina	~490.000 km²
Prostornina	~32,900.000 km3
Masa	3,7493 ± 0,0031×1019 kg ; (6.3×10−6 Earths)
Srednja gostota	1,1479 ± 0,0053 g/cm3
Površinska težnost	0,0636 m/s2
Ubežna hitrost	0,159 km/s
Vrtilna doba	sinhrono vrtenje
Nagib vrtilne osi	0 °
Albedo	0,962 ± 0,004 (geometrični albedo)
Temperatura	~64 K
Navidezni sij	12,9 m

Mimas (grško Μίμᾱς: Mímas) je Saturnov notranji naravni satelit.

Odkritje

Luno Mimas je odkril leta 1789 William Herschel.^[7]. Ime je dobila po Mimasu, enem izmed Titanov in sinu Gaje iz grške mitologije. Ime je za luno Mimas in še sedem takrat znanih Saturnovih lun predlagal John Herschel, sin Williama Herschela leta 1847 ^[8]^[9].

Tirnica

Mimas obkroži Saturn v 22 urah in 37 minutah po tirnici, ki je povprečno oddaljena od Saturna 185.520 km. Tirnica je nagnjena za 1,51° proti Saturnovem ekvatorju. Vrtenje je sinhrono, kar pomeni, da vedno kaže isto stran proti Saturnu.

Lastnosti

Nizka gostota kaže na to , da je v glavnem sestavljena iz vodnega ledu in delno iz kamnin. Zaradi plimskih sil Saturna nima okrogle oblike, ampak je v vzdolžni smeri za približno 10% daljša.

Površina

Površina lune je polna velikih in manjših udarnih kraterjev. Najbolj opazen je veliki krater, ki se imenuje Herschel po Wiliamu Herschelu, ki je Mimas odkril. V premeru meri kar 130 km, njegove stene so visoke 5 km. Nekateri deli dna kraterja so 10 km globoki, centralni vrh pa je 6 km visok. Udarec meteorita ob nastanku kraterja je bil tako močan, da se posledice udarnih valov poznajo celo na drugi strani lune. Vidni so geološki premiki in prelomi. Večina površine je pokrite s kraterji večjimi od 40 km, samo v južnih delih lune ni kraterjev večjih od 20 km. To kaže na to, da je neki proces zbrisal večje kraterje na tem področju. Na površini opažajo dve vrsti geoloških značilnosti: udarne kraterje in brezna oziroma prepade.

Povezava z obroči

Luna Mimas čisti delce iz Cassinijeve ločnice, ki se nahaja med A obročem in B obročem. Ta vrzel je med vsemi vrzelmi največja in je bila tudi prva odkrita. Delci na notranjem robu Cassinijeve ločnice so v orbitalni resonanci 2 : 1 z luno Mimas. To pomeni, da dvakrat obkrožijo Saturn v času, ko Mimas naredi samo on obhod. To povzroči, da delci iz Cassinijeve ločnice, preidejo v novo tirnico zunaj ločnice.

Opombe in reference

↑ »Imago Mundi - La Découverte des satellites de Saturne« (v francoščini).
↑ http://www.dtm.ciw.edu/sheppard/satellites/satsatdata.html
↑ Thomas, P. C.; in sod. (2006). »Shapes of the Saturnian Icy Satellites« (PDF). 37th Lunar and Planetary Science Conference. Pridobljeno 26. novembra 2006.
↑ ^4,0 ^4,1 ^4,2 Jacobson, R. A.; Antreasian, P. G.; Bordi, J. J.; Criddle, K. E.; in sod. (december 2006). »The Gravity Field of the Saturnian System from Satellite Observations and Spacecraft Tracking Data«. The Astronomical Journal. 132: 2520–2526.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
↑ Jacobson, R. A.; in sod. (2005). »The GM values of Mimas and Tethys and the libration of Methone«. Astronomical Journal. 132: 711.
↑ Verbiscer, A.; French, R.; Showalter, M.; and Helfenstein, P.; Enceladus: Cosmic Graffiti Artist Caught in the Act, Science, Vol. 315, No. 5813 (9. februar, 2007), p. 815 (supporting online material, table S1)
↑ Herschel, W. (1790). »Account of the Discovery of a Sixth and Seventh Satellite of the Planet Saturn; With Remarks on the Construction of Its Ring, Its Atmosphere, Its Rotation on an Axis, and Its Spheroidical Figure«. Philosophical Transactions of the Royal Society of London. 80: 1–20.
↑ As reported by William Lassell, Monthly Notices of the Royal Astronomical Society, Vol. 8, No. 3, pp. 42–43 14. januar 1848
↑ Lassell, William (1848). »Satellites of Saturn: Observations of Mimas, the closest and most interior Satellite of Saturn«. Monthly Notices of the Royal Astronomical Society. 8: 42. Pridobljeno 26. novembra 2006.

Zunanje povezave

http://www.geoinf.fu-berlin.de/projekte/cassini/cassini_gal_mim.php (angleško)
http://history.nasa.gov/SP-474/contents.htm (angleško)
http://www.astrofiles.net/article64.html (francosko)

[CosmoVisions-1] »Imago Mundi - La Découverte des satellites de Saturne« (v francoščini).

[2] ttp://www.dtm.ciw.edu/sheppard/satellites/satsatdata.html

[Thomas-3] Thomas, P. C.; in sod. (2006). »Shapes of the Saturnian Icy Satellites« (PDF). 37th Lunar and Planetary Science Conference. Pridobljeno 26. novembra 2006.

[Jacobson_2006-4] 4,0 ^4,1 ^4,2 Jacobson, R. A.; Antreasian, P. G.; Bordi, J. J.; Criddle, K. E.; in sod. (december 2006). »The Gravity Field of the Saturnian System from Satellite Observations and Spacecraft Tracking Data«. The Astronomical Journal. 132: 2520–2526.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)

[Jacobson05-5] Jacobson, R. A.; in sod. (2005). »The GM values of Mimas and Tethys and the libration of Methone«. Astronomical Journal. 132: 711.

[Verbiscer-6] Verbiscer, A.; French, R.; Showalter, M.; and Helfenstein, P.; Enceladus: Cosmic Graffiti Artist Caught in the Act, Science, Vol. 315, No. 5813 (9. februar, 2007), p. 815 (supporting online material, table S1)

[Herschel_1790-7] Herschel, W. (1790). »Account of the Discovery of a Sixth and Seventh Satellite of the Planet Saturn; With Remarks on the Construction of Its Ring, Its Atmosphere, Its Rotation on an Axis, and Its Spheroidical Figure«. Philosophical Transactions of the Royal Society of London. 80: 1–20.

[8] As reported by William Lassell, Monthly Notices of the Royal Astronomical Society, Vol. 8, No. 3, pp. 42–43 14. januar 1848

[9] Lassell, William (1848). »Satellites of Saturn: Observations of Mimas, the closest and most interior Satellite of Saturn«. Monthly Notices of the Royal Astronomical Society. 8: 42. Pridobljeno 26. novembra 2006.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]

p p u Saturnovi naravni sateliti
V splošnem našteti po naraščajoči oddaljenosti od Saturna. Začasna imena so zapisana ležeče.
Obročni pastirji	(lunice) Pan Dafnis Atlas Prometej S/2004 S 6? S/2004 S 4? S/2004 S 3? Pandora
Sotirna satelita	Epimetej Jan
Notranji veliki (in trojanci)	Mimas Metona Anta Palena Enkelad Tetija Telesto Kalipso Diona Helena Polidevk
Zunanji veliki	Rea Titan Hiperion Japet
Inuitska skupina	Kiviuk Ižirak Paliak Siarnak Tarkek
Nordijska skupina	Fojba Skadi S/2007 S 2 Skol S/2004 S 13 Greip Hirokin Mundilfari Jarnsaksa S/2006 S 1 S/2004 S 17 Narvi Bergelmir Agir Sutungr S/2004 S 12 Bestla Farbauti Hati S/2004 S 7 Trimr S/2007 S 3 S/2006 S 3 Surtur Kari Fenrir Imir Loge Fornjot
Galska skupina	Albioriks Bebiona Eriap Tarvos
Saturnovi obroči Cassini-Huygens Temida Hiron