Pojdi na vsebino

Metalurgija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Metalurg pri delu

Metalurgíja je znanstvena veda in industrijska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem kovin iz rude ali sekundarnih surovin ter njihovo nadaljnjo predelavo, kamor sodijo predelava v trdnem (preoblikovanje), oblikovanje v tekočem (litje), oblikovanje iz prahov (metalurgija prahov) ter spreminjanje lastnosti z »metalurško obdelavo« (toplotna obdelava).

V grobem delimo metalurgijo na:

  • procesno metalurgijo,
  • fizikalno metalurgijo,
  • metalurgijo železa in jekla (zastarelo; črna metalurgija),
  • metalurgijo neželeznih kovin (zastarelo; barvna metalurgija) ter
  • metalurgijo prahov.
  • ter na matipulacijsko metalurgijo v medicini

Povezani pojmi

[uredi | uredi kodo]

Osnovne vede pomembne za metalurgijo : matematika, anorganska kemija, fizika, termodinamika, fizikalna metalurgija, Mehanika, kristalografija, elastomehanika, plastomehanika, ekologija, Drugi pojmi : tehnična dokumentacija, strojni elementi, toplotna tehnika, elektrotehnika, elektronika, preoblikovane, valjanje, kovanje, litje (livarstvo), procesna metalurgija jekla, procesna metalurgija neželeznih kovin, preiskava materialov, metalurške peči, varjenje, korozija, organizacija proizvodnje, ekonomika, tlačno litje, meritve, elektrotermija, ferozlitine, energetika,...

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]