Margareta Švedska

Princesa Margareta Connaughtska
švedska prestolonaslednica; vojvodinja Skånska
Rojstvo	15. januar 1882({{padleft:1882|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})[…] Bagshot Park
Smrt	1. maj 1920({{padleft:1920|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:1|2|0}})[…] (38 let) Stockholm
Zakonec	Gustav Adolf, švedski prestolonaslednik
Potomci	Princ Gustav Adolf, vojvoda Västerbottenski Grof Sigvard Bernadotte Ingrid, danska kraljica Princ Bertil, vojvoda Hallandski Grof Carl Johan Bernadotte
Imena Margaret Victoria Charlotte Augusta Norah
Rodbina	Saško-Coburg-Gotha
Oče	Princ Artur, vojvoda Connaughtski in Strathearnski
Mati	Princesa Ludvika Margareta Pruska

Princesa Margareta Connaughtska (polno ime Margaret Victoria Charlotte Augusta Norah), 15. januar 1882, † 1. maj 1920.

Margareta je bil kronska princesa Švedske in vojvodinja Skånska kot prva žena prihodnjega kralja Gustava VI. Adolfa. Bila je starejša hčerka princa Arturja, vojvoda Connaughtskega in Strathearnskega, tretjega sina kraljice Viktorije, in princese Ludovike Margarete Pruske. Njen vzdevek je bil Marjetica (Daisy) in na Švedskem je bila znana kot Margareta,. Umrla je pred moževim nastopom na prestol Švedske.

Zgodnje življenje

Novorojena princesa Margareta s svojo babico kraljico Viktorijo.

Princesa Margareta se je rodila v Bagshot Parku in krščena je bila 11. marca 1882 v zasebni kapeli gradu Windsor. Njeni botri so bili kraljica Viktorija (njena babica); nemški cesar (njen praprastric, ki ga je zastopal nemški ambasador, grof Münster); nemška prestolonaslednica (njena teta, ki jo je zastopala njena sestra, princesa Kristjan Schleswig-Holsteinska); princ in princesa Friderik Karl Pruska (njena stara starša, ki sta ju zastopala njen stric vojvoda Edinburški in teta princesa Beatricija); in valižanski princ (njen stric).

V zasebni kapeli gradu Windsor je marca 1898 prejela tudi sveto birmo.

Princesa Margareta je odrasla kot članica britanske kraljevske družine in je se je udeležila družinskih počitnic in porok. 6. julija 1803 je bila družica na poroki vojvoda in vojvodinje Yorške.

Poroka

Poroka princese Margarete in princa Gustava Adolfa leta 1905.

Ko sta bili princesa Margareta Connaughtska 23 in njena mlajša sestra princesa Patricija Connaughtska 18 let stari, sta bili obe dekleti eni izmed najlepših in najbolj zaželenih princes Evrope. Njen stric kralj Edvard VII. je želel, da se njegovi nečakinji poročita z evropskim kraljem ali prestolonaslednikom. Januarja 1905 sta vojvoda in vojvodinja Connaughtska obiskala Portugalsko, kjer sta ju sprejela kralj Karl in njegova žena Amélie d’Orléans, katerih sinova Ludvik Filip, vojvoda Braganški in princ Manuel sta zabavala mladi britanski princesi. Portugalci so pričakovali, da bo ena od Connaughtskih princes postala bodoča kraljica Portugalske.

Connaughtci so nadaljevali svoje potovanje v Egipt in Sudan. V Kairu so srečali princa Gustava Adolfa Švedskega, bodočega kralja Gustava VI. Adolfa, vnuka švedskega kralja Oskarja II.. Prvotno je bila Margaretina sestra Patricija šteta za Gustavovo primerno ženo. Brez njegovega vedenja je bilo organizirano srečanje z dvema sestrama. Gustav in Margareta sta se zaljubila na prvi pogled. Princ Gustav jo je zaprosil na večerji, ki jo je gostil Lord Cromer na Britanskem konzulatom v Egiptu, in ona je sprejela. Margareta se je zagotovo popolnoma zaljubila v Gustava. Njeni starši so bili veseli za par, četudi je bil princ deset mesecev mlajši od neveste. Princ Gustav je bil slaboviden in je uporabljal očala. Bil je "velik, temen, dobro obveščen, ljubitelj glasbe, odličen kritik in dober plesalec." Gustav in Margareta sta se poročila 15. junija 1905 v kapeli svetega Jurija v gradu Windsor. Par je preživel svoje medene tedne na Irski in prispel na Švedsko 8. julija 1905.

Ena izmed Margaretinih poročnih daril je bila Connaughtska tiara, ki je še vedno v švedski kraljevski kolekciji nakita.

Prestolonaslednica Margareta in prestolonaslednik Gustav Adolf z njunimi štirimi najstarejšimi otroki leta 1912.

Par je imel pet otrok:

• Princ Gustav Adolf Oscar Fredrik Arthur Edmund, vojvoda Västerbottenski, rojen 22. aprila 1906. Poročil se je s princeso Sibyllo Saško-Coburg-Gothsko 19./20. oktobra 1932, s katero je imel pet otrok, med njimi tudi bodočega kralja Karla XVI. Gustava Švedskega. Umrl je 26. januarja 1947.
• Princ Sigvard Oscar Fredrik, vojvoda Upplandski, rojen 7. junija 1907. Prvič se je poročil 8. marca 1934 z Eriko Marijo Patzek in tako izgubil kraljevski naslov. Skupaj nista imela otrok in ločila sta se 14. oktobra 1943. Drugič se je poročil 26. oktobra 1943 s Sonjo Christensen Robbert, s katero je imela enega sina. Ločila sta se 6. junija 1961. Tretjič se je poročil 30. julija 1961 z Marianne Lindberg. Par ni imel otrok. Umrl je 4. februarja 2002.
• Princesa Ingrid Victoria Sofia Louise Margareta, rojena 28. marca 1910. Poročila se je 24. maja 1935 z bodočim kraljem Friderikom IX. Danskim, s katerim je imela tri hčerke, med njimi tudi bodočo kraljico Margareto II. Dansko in bodočo kraljico Ano-Marijo Grško. Umrla je 7. novembra 2000.
• Princ Bertil Gustaf Oskar Carl Eugén, vojvoda Hallandski, rojen 28. februarja 1912. Poročil se je 7. decembra 1976 z Lilian Craig z odobritvijo kralja in ni imel otrok. Umrl je 5. januarja 1997.
• Princ Karl Johan Arthur, vojvoda Dalarnski, rojen 31. oktobra 1916. Prvič se je poročil 19. februarja 1946 s Kerstin Wijkmark in tako izgubil svoje kraljevske nazive ter posvojil dva otroka. Drugič se je poročil 29. septembra 1988 z grofico Gunnilo Wachtmeister af Johannishus. Umrl je 5. maja 2012.

Ko je oče Gustava Adolf, prestolonaslednik Gustav, nasledil prestol kot kralj Gustav V. leta 1907, je par postal kronski princ in princesa Švedske.

Prestolonaslednica

Prestolonaslednik Gustav Adolf (bodoči kralj Gustav VI. Adolf) in prestolonaslednica Margareta Švedska.

Zakon med Margareto in Gustavom Adolfom je bil opisan kot srečna ljubezenska partija. Gustav Adolf je čutil velik pritisk "pruske" vojaške discipline, s katero ga je vzgojila njegova mama in angleški običaj Margarete, ki je bil v kontrastu z njegovo mamino, je v veliki meri vplivala nanj ter ga je privlačila.

Po prihodu v Stockholm je Margaret (njeno ime v Angliji), ki je bila na Švedskem klicana "Margareta", je prejela lekcije v švedščini ter je prosila, da bi bila učena o švedski zgodovini in socialno blaginjo. Po dveh letih je govorila dobro švedščino. Med svojimi prvimi leti na Švedskem se je Margareta obnašala zelo resno in je bila zato obravnavana kot toga, vendar se je ta pogled spremenil zaradi njenega velikega interesa v športu, kjer je opazno bila bolj sproščena in se je obnašala bolj naravno. Margareta je imela veliko zanimanja v različne oblike športa; med zimo je smučala, drsala in igrala hokej ter med poletjem je igrala tenis in golf. Prav tako se je dopisovala z različnimi sorodniki.

Kronska princesa Margareta kot amaterska fotografinja v 1910-tih.

Margareto je zanimala tudi umetnost. Je fotografirala, slikala in imela veliko zanimanja za vrtnarjenje. Z možem sta dobila Sofiersko palačo kot poročno darilo ter tam sta preživljala večino poletij in vložila veliko truda v vrtove na posesti. Vrtovi Sofiera so v angleškem stilu in njeni otroci so sodelovali v njihovem izboljšanju. Leta 1915 je Margareta kot Kronprinsessan Margareta objavila knjigo Vår trädgård på Sofiero ("Naši vrtovi na Sofieru") in dve leti kasneje tudi Från blomstergården ("Od cvetličnega vrta"), ki je prikazan s svojimi risbami in fotografijami, ki so bile prodane v korist gospodinjskim šolam z otroškim varstvom.

Med prvo svetovno vojno je Margareta ustvarila šivalno društvo na Švedskem za podporo Rdečemu križu. Društvo se je imenovalo Kronprinsessans Centralförråd för landstormsmäns beklädnad och utrustning ("Prestolonasledično centralno skladiščenje za oblačila in opremo domobrancev"), ki je opremilo švedske oborožene sile s primernim spodnjim perilom. Ko so parafinske zaloge potekle, je organizirala zbiranje sveč in v novembru 1917 je uvedla sistem za usposabljanje deklet za delo na kopnem. Delovala je tudi kot posrednica za sorodnike, ki so bili ločeni med vojno. Z njeno pomočjo so bila zasebna pisma in prošnje, da izsledijo izginule moške v akciji, prešle naprej. Bila je tudi aktivna v svojem delu v imenu zapornikov. Podpirala je vojne ujetnike v taboriščih, predvsem britanske državljane. Margaretina prizadevanja med vojno so bile pro-britanska, v nasprotju s strogim pro-nemškim odnosom njene tašče. Leta 1917 je organizirala Margaretainsamlingen för de de fattiga ("Margaretino zbiranje finančnih sredstev za revne"). Ob koncu vojne, ko so bili sprejeti končni koraki v smeri popolne demokracije na Švedskem, je Margaretin pozitiven odnos do reforme vplival na njenega moža, kronskega princa. Za razliko od odnosa njene reformno-sovražne tašče in tasta, kralja Gustava in kraljice Viktorije, je verjetno, da se je zaradi te reforme umirila politična napetost in se je ohranila švedska monarhija.

Smrt

Grobi kralja Gustava Adolfa in njegovih dveh žen, Margarete in Ludvike na Kraljevskem pokopališču na otoku Karlsborg v Solni na Švedskem.

Prestolonaslednica Margareta je 1. maja 1920 ob očetovem 70. letnem rojstnem dnevu nenadoma umrla v Stockholmu. Uradna razglasitev je dejala, da je umrla zaradi okužbe po mastoidni operaciji. Takrat je bila osem mesecev noseča in je pričakovala svojega šestega otroka. V napovedi njene smrti med tradicionalnem mednarodnem dnevu delavskega praznovanja je švedski premier Hjalmar Branting dejal, sonce je "odšla" v Stockholmski palači.

Nazivi

• 15. januar 1882 – 15. junij 1905: Njena kraljeva visokost princesa Margareta Connaughtska
• 15. junij 1905 – 8. december 1907: Njena kraljeva visokost vojvodinja Scanska
• 8. december 1907 – 1. maj 1920: Njena kraljeva visokost prestolonaslednica Švedske, vojvodinja Scanska

Predniki

16. Franc, vojvoda Saški-Coburg-Saalfeldski

8. Ernest I. Saški-Coburg-Gothski

17. Grofica Avgusta Reuss-Ebersdorfska

4. Albert, britanski princ

18. Avgust, vojvoda Saški-Gotha-Altenburški

9. Princesa Ludovika Saxe-Gotha-Altenburška

19. Vojvodinja Ludovika Šarlota Mecklenburg-Schwerinska

2. Princ Artur, vojvoda Connaughtski in Strathearnski

20. Jurij III. Britanski

10. Princ Edvard, vojvoda Kentski in Strathearnski

21. Vojvodinja Šarlota Mecklenburg-Strelitcka

5. Viktorija Britanska

22. Francis, vojvoda Saški-Coburg-Saalfeldski (=16)

11. Princesa Viktorija Saška-Coburg-Saalfeldska

23. Grofica Avgusta Reuss-Ebersdorška (=17)

1. Princesa Margareta Connaughtska

24. Friderik Viljem III. Pruska

12. Princ Karl Pruski

25. Vojvodinja Ludovika Mecklenburg-Strelitcka

6. Princ Friderik Karl Pruski

26. Karl Friderik Saški-Weimar-Eisenaski

13. Princesa Marija Saška-Weimar-Eisenaška

27. Velika vojvodinja Marija Pavlovna Ruska

3. Princesa Ludovika Margaret Pruska

28. Friderik, dedni knez Anhalt-Dessauski

14. Leopold IV. Anhalt

29. Deželna grofica Amalija Hesse-Homburška

7. Princesa Marija Ana Anhalt-Dessauska

30. Princ Ludvik Karl Pruski

15. Princesa Friderika Vilma Pruska

31. Vojvodinja Friderika Mecklenburg-Strelitcka