Ledena doba

Triperiodni sistem
Holo- cen	Zgodovinske dobe
	Latenska doba			Proto- zgodovina
	Halštatska doba
	Železna doba
	Starejša
	Srednja
	Mlajša
	Bronasta doba
	Neolitik	Bakrena doba
		Starejši		Pra- zgodovina
		Srednji
		Mlajši
	Mezolitik Epipaleo- litik	Starejši
		Srednji
		Mlajši
Pleis- tocen	Paleolitik	Starejši
		Srednji
		Mlajši
	Kamena doba

Ledena doba je obdobje dolgotrajne ohladitve Zemljinega podnebja, katere posledica je razširitev kontinentalnih, polarnih in gorskih ledenikov.

V geološki zgodovini Zemlje je bilo več nihanj temperature. Najstarejša dobro dokumentirana poledenitev je huronska poledenitev, ki se je zgodila pred 2,1 milijarde let. Največja poledenitev v pretekli milijardi let se je zgodila pred 850 do 630 milijoni let (obdobje kriogen). Ledeni oklep je takrat segal do ekvatorja, Zemlja je bila kot ledena kepa.

Ocena nihanja temperature v preteklih 5,5 milijonih let, na osnovi geoloških študij usedlin.

Ledene površine na Antarktiki.

Spremembe temperature, CO₂, in vsebnosti prahu v zraku v zadnjih 400.000 letih, po podatkih in tolmačenju vzorcev letu pri antarktični postaji Vostok. (Pozor: čas teče proti levi!)

V zadnjih petih milijonih let je bila temperatura najprej nekaj nad sedanjo temperaturo (do 2 °C, glej sliko), v zadnjih dveh milijonih let pa se v povprečju znižuje, s tem da so nihanja razmeroma večja.

V zadnjem milijonu let so si nihaji temperature sledili s periodo okoli 100.000 let. Nihaji so žagasti, s tem da temperatura večinoma pod sedanjo ravnijo (do 8 °C), občasno pa hitro naraste do sedanje temperature. Nahajamo se v obdobju med ledenimi dobami.

Nihanje vsebnosti CO₂ se skladajo z nihanji temperature. Možno je, da je človekova dejavnost s povečanjem emisij toplogrednih plinov, ki so se začeli že pred industrijsko dobo (množično gojenje riža) že vplivala na spremembo podnebja tako, da se ohladitev zamika. Tretji graf na sliki kaže povečano vsebnost prahu v zraku, kar je lahko posledica mrzlega, suhega podnebja.

V pogovornem smislu se ledena doba nanaša na hladnejša obdobja, v katerih so nastala obširne ledene površine na severnoameriški in evrazijski celini; v tem smislu se je zadnja ledena doba končala pred približno 10.000 leti.

Med zadnjo ledeno dobo je tretjino zemeljske kopnine prekrivala globoka plast ledu. Led je segal daleč na jug, kjer sta danes na primer London in Berlin, na Slovenskem pa je takrat bohinjski ledenik obstal pred današnjo Radovljico.

Na temperaturo na Zemlji vpliva mnogo procesov. Nekateri vplivi so znani, lahko je pa tudi več neznanih vplivov. Dogajanja ne moremo podvojiti z laboratorijskim poskusom, zato je napovedovanje prihodnjega gibanja temperature negotovo.