Lahinja
| Lahinja | |
|---|---|
.jpg) Reka Lahinja pri Gradcu | |
  Izvir  Izliv | |
| Lokacija | |
| Države | Slovenija |
| Fizične lastnosti | |
| Izvir | |
| ⁃ lokacija | pod Knežino |
| Izliv | v Kolpo |
⁃ lokacija | Primostek |
| Dolžina | 33,4 km |
Lahinja [láhinja][1] je 33,4 km dolga reka v Beli krajini. Povirje sestavlja več kraških izvirov na koncu neizrazite zatrepne doline med vasmi Knežina, Belčji Vrh in Mali Nerajec. Zaradi majhnega padca ima reka v zgornjem toku precej vijugast tok. Vse pomembnejše pritoke dobiva z leve strani in vsi se začenjajo s kraškimi izviri.
Večji Nerajski potok ali Nerajčica se ji pridruži kmalu po izviru.
V ozki plitvi strugi teče Lahinja proti severu, pri Dragatušu se vanjo izliva večji pritok Podturnščica, v Črnomlju pa Dobličica. Od izliva Podturnščice teče Lahinja po ozki in do 20 m globoki strugi, s številnimi okljuki. Na enem najlepših okljukov leži grad Gradac. Med Črnomljem in Gradcem nima površinskih pritokov, pod Gradcem pa se vanjo izliva vodnata in hitreje tekoča Krupa. Po sotočju s Krupo zavije Lahinja proti vzhodu in se pri Primostku izliva v Kolpo.
Njena rečna mreža je nesimetrična, saj večino površinskih pritokov dobiva z leve strani. Sodi v porečje Save.
Celotna reka Lahinja je vključena v omrežje Natura 2000, njen povirni del (od izvira do okljukov pri Pustem Gradcu) pa je tudi zavarovan, in sicer kot Krajinski park Lahinja.
Ime reke
[uredi | uredi kodo]V Slavi vojvodine Kranjske in ostalih starejših knjigah oz. zapisih je zaslediti, da je reka v preteklosti imela drugačno ime. Takrat se je še imenovala Črnomaljščica.[2]
Uporaba in onesnaženost
[uredi | uredi kodo]Pred tridesetimi leti (do zgraditve vodovoda) so v vaseh ob reki vaščani pridobivali pitno vodo neposredno iz Lahinje. Vodo so morali pred uporabo prekuhati, saj ni bilo nobene čistilne naprave. Tudi živina se je napajala v Lahinji.
Med drugim je prihajalo do izpustov odpadnih vod (klavnica v Črnomlju) in deloma fekalnih vod neposredno v Lahinjo. Šele v sedemdesetih letih (1974) dvajsetega stoletja so v različnih vaseh, na primer Gradcu pričeli graditi vodovod.
Čeprav se je čistoča reke po zgraditvi čistilne naprave v mestu Črnomelj v letu 1994-1996 vsaj na videz izboljšala, nekateri krajani še vedno uporabljajo reko za divje smetišče oziroma odlagališče odpadkov. Čistilna naprava v Črnomlju ima zmogljivost 4500 populacijskih enot.[3]
Galerija
[uredi | uredi kodo]-
Izvir Lahinje pri Belčjem vrhu -
Izvir Lahinje pri Belčjem vrhu -
Reka Lahinja pri vasi Pusti Gradec -
Lahinja pri Butoraju - most do vasi Zorenci -
Lahinja v Črnomlju -
Sotočje Lahinje in Dobličice v Črnomlju -
Lokvanji na Lahinji (pod gradaškim gradom)
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Lahinja – GOVORNI POMOČNIK«. Pridobljeno 1. maja 2023.
- ↑ »Enajsta knjiga o mestih, trgih, starih in novih gradovih, samostanih, vrtovih itn. na Kranjskem; in vsakovrstnih znamenitih stvareh, ki so se tam zgodile« (PDF). Slava vojvodine Kranjske. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 14. maja 2014. Pridobljeno 3. aprila 2014.
- ↑ Čistilna naprava še letos, M. Bezek-Jakše, Dolenjski list 25.2.2010, str. 8
