Karavanseraj

Karavanseraj (perz: كاروانسرا kārvānsarā ali کاروانسرای kārvānsarāi, turško: Kervansaray) je obcestno počivališče za sprejemanje in nastanitev karavan, pogosto tudi lokalno trgovsko središče ali vojaško oporišče. Karavanseraji so zagotavljali pretok blaga, ljudi in informacij.

V zgodovini so nastajali ob poteh, ki so potekale v divjih nenaseljenih krajih zaradi različnih nevarnosti: divjih živali in roparjev. Osnovna funkcija karavanseraja je bila zagotavljanje počitka in prenočišča za potnike in živali, zato so bili običajno med seboj oddaljeni dan hoda.

Poleg naziva karavanseraj, ki je perzijskega porekla, je podoben tip počivališč poznan kot seraj v Indiji, funduk v arabskem svetu ali han na prostorih bivšega Osmanskega cesarstva.

Najstarejši vir, v katerem so opisani karavanseraji, so zabeležke grškega zgodovinarja Herodota iz 5. stoletja pr. n. št., ki v svojem delu Zgodovina (V. 52 - 53) opisuje 2700 km dolgo perzijsko Kraljevsko cesto in njena postajališča oziroma počivališča. ^[1] Z razvojem Svilne ceste so se karavanseraji gradili širom po jugozahodni, južni in srednji Aziji, s prihodom islama pa so se širili tudi na severno Afriko. Pod Osmanskim cesarstvom se pojavljajo tudi po jugovzhodni Evropi vse do Hrvaške. Tak primer je han Jusufa Maškovića v pakoštanski Vrani, zgrajen v 17. stoletju.

Etimologija

Beseda je karavanseraj je perzijska beseda kārvānsarā in je sestavljena iz besede kārvān (karavana) in sara (palača z zaprtim dvoriščem), ki jima je dodana turška pripona -yi. Karavana pomeni skupino trgovcev, romarjev ali drugih potnikov, ki potujejo na dolge razdalje.

Arhitektura

Karavanseraji so bili običajno pravokotnega tlorisa, imeli so samo en vhod dovolj velik, da so lahko vstopile kamele, in bili obdani z obzidjem, ob katerem so bili razporejeni enonadstropni prostori, kamor so namestili trgovce in njihove delavce, živali in blago. V središču se je nahajalo veliko nepokrito notranje dvorišče ali trg. ^[2]

Na notranjih pročeljih že od starega veka dominirajo ločne konstrukcije, oboki in ajvani, prvotno karakteristični za iransko, kasneje tudi islamsko arhitekturo nasploh.

Karavanseraji so imeli vodo za ljudi in živali, pranje in obredne potrebe. Lahko so imeli tudi kopališče. Preskrbljeni so bili s krmo za živali, v trgovinah so potniki lahko kupili nove zaloge. Poleg tega so nekatere trgovine preprodajale blago potujočih trgovcev. ^[3]

Pomembni karavanseraji

Büyük Han
Karavanseraj [[Sa'd al-Saltaneh
Hanul lui Manuc
Han al-Tujjar (gora Tabor)
Han al-Tujjar (Nablus)
Han al-Umdan
Han As'ad Pasha
Han Jaqmaq
Han el-Khalili
Han Sulayman Pasha
Han Tuman
Karavanseraj Rabati Malik
Karavanseraj Selim
Saraj Nampally
Karavanseraj Zeinodin

Galerija

Notranjost karavanseraja Sa'd al-Saltaneh v Qazvinu, Iran.
Notranjost karavanseraja Orbelian, Armenija
Karavanseraj Karaj iz safavidske dobe, Iran
Karavanseraj v Šaki, Azerbajdžan
Opuščen karavanseraj v Neyestānaku, Iran
Khan al-Umdan v Acre, Izrael
Khan As'ad Pasha v Damasku, Sirija
Khan al-Wazir, Alep, Sirija

Viri in sklici

↑ "The History - Herodotus" - http://classics.mit.edu/Herodotus/history.mb.txt Arhivirano 2011-06-29 na Wayback Machine.
↑ Sims, Eleanor. 1978. Trade and Travel: Markets and Caravansary.' In: Michell, George. (ed.). 1978. Architecture of the Islamic World - Its History and Social Meaning. London: Thames and Hudson Ltd, 101.
↑ Ciolek, T. Matthew. 2004-present. Catalogue of Georeferenced Caravansaras/Khans. Old World Trade Routes (OWTRAD) Project. Canberra: www.ciolek.com - Asia Pacific Research Online.

Glej tudi

Literatura

Kīānī, Moḥammad-Yūsuf; Kleiss, Wolfram (15. prosinca 1990.). Caravansary, Encyclopædia Iranica. New York: Columbia University.
Kleiss, Wolfram (1996.). Karawanenbauten in Iran, Materialien zur iranischen Archäologie. Berlin: D. Reimer, ISBN 9783496025870, OCLC 35336122.
Ladan, Tomislav (2005.). Karavan-saraj, Hrvatski obiteljski leksikon. Zagreb: Leksikografski zavod Miroslav Krleža, ISBN 9789536748174, OCLC 455955725.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Karavanseraj.

Han Jusufa Maškovića Osmanski karavanseraj v Vrani

[1] "The History - Herodotus" - http://classics.mit.edu/Herodotus/history.mb.txt Arhivirano 2011-06-29 na Wayback Machine.

[2] Sims, Eleanor. 1978. Trade and Travel: Markets and Caravansary.' In: Michell, George. (ed.). 1978. Architecture of the Islamic World - Its History and Social Meaning. London: Thames and Hudson Ltd, 101.

[3] Ciolek, T. Matthew. 2004-present. Catalogue of Georeferenced Caravansaras/Khans. Old World Trade Routes (OWTRAD) Project. Canberra: www.ciolek.com - Asia Pacific Research Online.

[1]

[2]

[3]