Ižica (črka)
Cirilična črka ižica | |||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Cirilica | |||||||||||||
А | Б | В | Г | Ґ | Д | Ђ | |||||||
Ѓ | Е | Ё | Є | Ж | Ѕ | З | |||||||
И | І | Ї | Й | Ј | К | Л | |||||||
Љ | М | Н | Њ | О | П | Р | |||||||
С | Т | Ћ | Ќ | У | Ў | Ф | |||||||
Х | Ц | Ч | Џ | Ш | Щ | Ъ | |||||||
Ы | Ь | Э | Ю | Я | |||||||||
Arhaične črke | |||||||||||||
Ҁ | Ѹ | Ѡ | Ѿ | Ѻ | Ѣ | ІА | |||||||
Ѥ | Ѧ | Ѫ | Ѩ | Ѭ | Ѯ | Ѱ | |||||||
Ѳ | Ѵ | Ѷ |
Ѵ (starocerkvenoslovansko ižica, rusko и́жица) je starejša cirilska črka, ki je predstavljala ipsilon (Υ, υ) v besedah iz grščine, kot na primer сѵнодъ (sünodǔ, sinoda). Ker zveni kot /i/, enako kot normalna črka и, so jo začeli opuščati. Temeljila je na glagoliški ižici (Ⱛ, ⱛ).
Ruščina
[uredi | uredi kodo]Do leta 1917 sta bili v ruskem pravopisu edini besedi z ižico мѵро (mira) in сѵнодъ. V ruščini se je raba ižice v 18. in 19. stoletju vse bolj zmanjševala. Pravopisna prenova leta 1918 te črke sploh ni več omenjala, tako da je praktično izumrla. Veliko črko so v ruskih knjigah tradicionalno uporabljali namesto rimske številke V. Bila je zadnja črka ruske abecede do prenove leta 1918.
Drugi slovanski jeziki
[uredi | uredi kodo]Ižica se še vedno rabi v cerkvenoslovanščini.
Neslovanski jeziki
[uredi | uredi kodo]V neslovanskih abecedah se je ižica rabila na primer v Sjögrenovi osetinski abecedi. Pri prehodu na latinico leta 1929 so jo zamenjali z y. Pri vrnitvi na prilagojeno cirilico leta 1938 (v Južni Osetiji leta 1954) so namesto ižice začeli pisati ы.