Pojdi na vsebino

Harry Martinson

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Harry Martinson
Portret
Harry Martinson v 1940. letih
RojstvoHarry Edmund Martinson
6. maj 1904({{padleft:1904|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:6|2|0}})[1][2][…] ali 1904[4]
Jämshög church parish[d][5]
Smrt11. februar 1978({{padleft:1978|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})[1][2][…]
Stockholm[6]
Državljanstvo Švedska
Poklicpisatelj, pesnik, romanopisec, pisatelj znanstvene fantastike

Harry Martinson, švedski pesnik in pisatelj, nobelovec, * 6. maj 1904, Jamshog, Švedska, † 11. februar 1978, Stockholm.

Za svoje književno delo je leta 1974 prejel Nobelovo nagrado za književnost , ki si jo je delil s švedskim pisateljem Eyvindom Johnsonom. Bil je sin mornariškega kapitana. Po smrti očeta ga je mati oddala v rejništvo. Pri šestnajstih letih se je pričel sam preživljati in prebijati skozi življenje. Leta 1929 se je poročil z Moo Schwartz, ki je bila 14 let starejša od njega. Po poroki je pričel pisati kratke zgodbe in se razvil v pravega pisatelja in pesnika.

Po prejemu Nobelove nagrade je bil deležen vala ostre in občasno grobe kritike, med drugim zaradi tega, ker sta bila z Johnsonom člana Švedske akademije, ki izbira nagrajence, in sta v tej vlogi tudi lobirala zase. Zato je v zadnjih letih le malo objavljal, na koncu pa storil samomor.

Književna dela

[uredi | uredi kodo]
  • Nasslorna blomma (1935),
  • Vagen ut (1936),
  • Den forlorade jaguaren (1941),
  • Vagen till Klockrike (1948),

Sklici

[uredi | uredi kodo]