David Livingstone
| David Livingstone | |
|---|---|
 David Livingstone | |
| Rojstvo | 19. marec 1813[1][2][…] Blantyre[d][4][5] |
| Smrt | 1. maj 1873[1][2][…] (60 let) Ilala Hill[d][5] |
| Državljanstvo |  Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske Združeno kraljestvo Škotska |
| Poklic | raziskovalec, medicinski pisec, geograf, pisatelj, misijonar |
| Podpis |  |
David Livingstone, škotski zdravnik, misijonar in raziskovalec, * 19. marec 1813, Blantyre pri Glasgowu, † 1. maj 1873, Chitambo, jezero Bangweulu.
Livingstone je kot kongregacionalistični misijonar pri Londonski misijonarski družbi raziskoval povirje Nila in si utrdil sloves kot eden najbolj priljubljenih britanskih herojev viktorijanske dobe poznega 19. stoletja. Poročen je bil z Mary Moffat Livingstone iz ugledne misijonarske družine Moffat.[6] V družbi si je z navdihujočo zgodbo o vzponu iz delavskega razreda ustvaril mitski status, ki je deloval na več med seboj povezanih ravneh: protestantski misijonar, mučenec, delavec, znanstvenik in raziskovalec, reformator britanskega imperija, borec proti suženjstvu ter zagovornik britanske trgovinske in kolonialne ekspanzije.
Livingstonova slava raziskovalca in njegova obsedenost, da bi našel vir Nila, sta temeljili na prepričanju, da bi lahko, če bi razrešil to starodavno stkrivnost, s svojo slavo pridobil vpliv za končanje vzhodnoafriške arabsko-svahilske trgovine s sužnji. »Izviri Nila,« je dejal prijatelju, »so dragoceni le kot sredstvo, ki mi bo omogočilo, da nagovorim ljudi. Upam, da bom s to močjo lahko odpravil ogromno zlo.«[7] Njegovo poznejše raziskovanje osrednjeafriškega razvodja je bilo vrhunec klasičnega obdobja evropskega odkrivanja in kolonialnega prodora v Afriko. Obenem so njegova misijonarska potovanja, »izginotje« in morebitna smrt v Afriki – ter poznejše posmrtno poveličevanje narodnega heroja leta 1874 – privedla do ustanovitve več velikih krščanskih misijonskih pobud v osrednji Afriki, ki so se nadaljevale v obdobju evropskega »boja za Afriko«.[8]
Livingstone je v Afriki preživel več kot 30 let. Prvi je objavljal odkritja v porečju reke Zambezi in je kot prvi Evropejec dosegel Viktorijine slapove. Odkril je več afriških jezer, med drugim Malavijsko jezero. 15. julija 1871[9] je v dnevnik zapisal, da je bil priča arabskemu pokolu približno 400 Afričanov na tržnici Njangve ob reki Lualaba. Zaradi dogodka je bil tako pretresen, da je iskanje izvira Nila prekinil. V spomin so se vtisnile domnevne besede raziskovalca Henryja Mortona Stanleyja, vodje odprave, ki ga je našla novembra 1871 po njegovem šestletnem izginotju: – Dr. Livingstone, I Presume (Dr. Livingstone, predpostavljam). Livingstone je za svoje delo in odkritja prejel zlato medaljo londonskega Kraljevega geografskega društva ter postal član društva, s katerim je bil močno povezan do konca življenja.[10]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ 2,0 2,1 Record #118573616 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ 3,0 3,1 SNAC — 2010.
- ↑ Oxford Dictionary of National Biography — Oxford: OUP, 2004.
- ↑ 5,0 5,1 http://www.livingstonechurch.co.uk/david-livingstone
- ↑ Bayly, Paul (2013). David Livingstone, Africa's greatest explorer : the man, the missionary and the myth. Stroud. str. 50. ISBN 978-1-78155-333-6. OCLC 853507173.
- ↑ Jeal 2013, str. 289.
- ↑ Mackenzie, John M. (1990). »David Livingstone: The Construction of the Myth«. V Walker, Graham; Gallagher, Tom (ur.). Sermons and battle hymns: Protestant popular culture in modern Scotland. Edinburgh University Press. ISBN 978-0-7486-0217-9.
- ↑ Livingstone, David (2011). Wisnicki, Adrian S. (ur.). Livingstone's 1871 Field Diary: A Multispectral Critical Edition. UCLA Library. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. maja 2023. Pridobljeno 30. aprila 2023.
- ↑ Blaikie, William Garden (1880). The Personal Life of David Livingstone... Chiefly from His Unpublished Journals and Correspondence in the Possession of His Family. London: John Murray – prek Project Gutenberg.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Biografski slovarji | |
| Znanstvene podatkovne baze | |
| Drugo | |
