2006

**2006 v drugih koledarjih**
Gregorijanski koledar	2006 ; MMVI
Ab urbe condita	2759
Armenski koledar	1455 ; ԹՎ ՌՆԾԵ
Etiopski koledar	1998 – 1999
Hebrejski koledar	5766 – 5767
Hindujski koledar
- Vikram Samvat	2061 – 2062
- Shaka Samvat	1928 – 1929
Iranski koledar	1384 – 1385
Islamski koledar	1427 – 1428
Tajski koledar	2549

Stoletja:	20. stoletje - 21. stoletje - 22. stoletje
Desetletja:	1970. 1980. 1990. - 2000. - 2010. 2020. 2030.
Leta:	2003 · 2004 · 2005 · 2006 · 2007 · 2008 · 2009
Področja:	Film · Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve

2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo. Leto 2006 ustreza letoma 5766-5767 v hebrejskem in letoma 1426-1427 v islamskem koledarju.

Katoliška in evangeličanska velika noč je bila 16. aprila, pravoslavna pa teden kasneje, 23. aprila. 29. januarja je bilo kitajsko novo leto – začetek leta 4704, leta psa. Muslimansko novo leto (1427) se je začelo ob Sončevem zahodu 30. januarja, judovsko novo leto (5767) pa ob Sončevem zahodu 22. septembra.

Posvetitve

mednarodno leto puščav in dezertifikacije
Rembrandtovo leto, ob 400. obletnici njegovega rojstva
Mozartovo leto, ob 250. obletnici njegovega rojstva
Teslovo leto, ob 150. obletnici njegovega rojstva
Aspergerjevo leto, ob 150. obletnici njegovega rojstva
Ibsenovo leto, ob 100. obletnici njegovega smrti
Linhartovo leto, ob 250. obletnici njegovega rojstva

Letni časi

Začetek letnih časov:

pomlad: 20. marec ob 19^h 26^min
poletje: 21. junij ob 13^h 26^min
jesen: 23. september ob 5^h 3^min
zima: 22. december ob 1^h 22^min

Dogodki

Januar – april

1. januar – ruski dobavitelj Gazprom izklopi dobavo zemeljskega plina Ukrajini zaradi nesoglasij o cenah.
4. januar – izraelski premier Ariel Šaron utrpi možgansko kap, po kateri ostane v komi do smrti osem let pozneje.
15. januar – Nasina sonda Stardust uspešno vrne na Zemljo vzorce s kometa Wild 2.
16. januar – Ellen Johnson Sirleaf prevzame položaj predsednice Liberije kot prva ženska, izvoljena na tak položaj v zgodovini Afrike.
19. januar – Cerkniško jezero je vpisano med mokrišča mednarodnega pomena (Ramsarsko mokrišče)
26. januar – fizik Stanislav Južnič v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani odkrije dragoceno knjigo poljskega astronoma Nikolaja Kopernika De Revolutionibus iz leta 1566, nekoč last ljubljanskih jezuitov.
26. januar – na parlamentarnih volitvah v Palestini zmaga skrajno gibanje Hamas.
29. januar – na lokalnih posvetovalnih referendumih prebivalci odločijo o ustanovitvi 12 novih slovenskih občin: Apače, Cirkulane, Kostanjevica na Krki, Sveta Trojica v Slovenskih Goricah, Središče ob Dravi, Makole, Poljčane, Mokronog - Trebelno, Renče - Vogrsko, Sveti Tomaž, Straža in Šmarješke Toplice.
3. februar – v Rdečem morju potone egiptovski trajekt s 1400 potniki-romarji iz Meke na krovu, reševalci jih rešijo iz vode manj kot 400.
10.–26. februar – v italijanskem Torinu potekajo dvajsete zimske olimpijske igre.
17. februar – na otoku Leyte na Filipinih pod zemeljskim plazom po uradnih podatkih umre več kot 1100 ljudi.
22. februar – Papež Benedikt XVI. sporoči imena novoimenovanih kardinalov, med njimi je tudi nekdanji ljubljanski nadškof, Franc Rode.
10. marec – Nasina sonda Mars Reconnaissance Orbiter vstopi v tir okrog Marsa in prične z analizo površine.
11. marec – v zaporniški celici Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije umre nekdanji jugoslovanski voditelj Slobodan Milošević.
15. marec – z resolucijo Generalne skupščine OZN je ustanovljen Svet Združenih narodov za človekove pravice.
29. marec – v Sloveniji je viden delni Sončev mrk.
6. april – prične se gradnja hrvaške avtoceste A11.
11. april – sonda Venus Express Evropske vesoljske agencije vstopi v tir okrog Venere.

Maj – avgust

21. maj – črnogorski volivci na referendumu podprejo neodvisnost od skupnosti s Srbijo.
27. maj – v potresu z močjo 6,3 stopnje po momentni lestvici, ki strese indonezijski otok Java, umre skoraj 6000 ljudi, več kot 36.000 je ranjenih.
27. maj – odprta je Hidroelektrarna Boštanj, prva delujoča hidroelektrarna v projektu izgradnje petih spodnjesavskih hidroelektrarn.
3. junij – Črna gora razglasi neodvisnost skladno z rezultatom majskega referenduma.
7. junij – v letalskem napadu v Bakubi je ubit Abu Musab al Zarkavi, vodja teroristične mreže v Iraku.
9. junij–9. julij – v Nemčiji poteka svetovno nogometno prvenstvo, naslov prvaka osvoji italijanska reprezentanca.
1. julij – odprta je železniška povezava med kitajsko provinco Šinghaj in Laso v Tibetu.
9. julij – v eksploziji tovornjaka z eksplozivom v Ingušetiji je ubit vodja čečenskih upornikov Šamil Basajev.
11. julij – v koordiniranih bombnih napadih na potniške vlake v indijskem mestu Mumbaj umre več kot 200 ljudi.
12. julij –
- izraelske sile vdrejo v Libanon v odziv na Hezbolahov napad na izraelske vojake, dva dni kasneje razglasi Hezbolah vojno proti Izraelu.
- v Sloveniji se prične obdobje informativnega dvojnega označevanja cen v pripravah na prevzem evra.
23. julij – v prekmurskih Ižakovcih je odprta ena največjih bioplinarn v Evropi, ki naj bi z elektriko oskrbovala 3.000 gospodinjstev.
11. avgust – Varnostni svet OZN soglasno sprejme resolucijo o končanju libanonske vojne.
19. avgust–13. september – na Japonskem poteka Svetovno prvenstvo v košarki, prvo, na katerega se je uspelo uvrstiti slovenski reprezentanci.
22. avgust – Mednarodni matematični kongres podeli Grigoriju Perelmanu Fieldsovo medaljo za dokaz Poincaréjeve domneve, Perelman priznanje zavrne.
24. avgust –
- 18-letna Avstrijka Natascha Kampusch po osmih letih ujetništva pobegne ugrabitelju Wolfgangu Priklopilu.
- generalna skupščina Mednarodne astronomske zveze (IUA) sprejme novo definicijo planeta, po kateri Pluton nima več tega statusa.

September – december

16. september – papež Benedikt XVI. razburi muslimane s spornim javnim predavanjem.
9. oktober – Severna Koreja oznani, da je izvedla prvi jedrski preskus.
13. oktober –
- Južnokorejski diplomat Ban Ki-moon je izvoljen za novega generalnega sekretarja OZN.
- Vladimir Kramnik osvoji naslov svetovnega šahovskega prvaka na svetovnem prvenstvu v ruski Elisti.
22. oktober – slovenski volivci v prvem krogu lokalnih volitev izbirajo župane slovenskih občin (drugi krog 12. novembra).
12. november – v Južni Osetiji poteka referendum o odcepitvi od Gruzije, rezultata (99 % volivcev za) mednarodna skupnost ne prizna.
11. december – Felipe Calderón pošlje vojsko nad narkokartele in sproži mehiško mamilarsko vojno.
13. december – kitajski rečni delfin je po zaključku neuspešne odprave po Jangceju razglašen za izumrlega.
30. december – ETA izvede bombni napad na letališče v Madridu, s čimer se konča devetmesečno premirje.

Rojstva

2. maj – Gianna Bryant (Gigi), mlada košarkarica

Smrti

4. januar – šejk Maktum bin Rašid al Maktum, savdski emir Dubaja (* 1943)
21. januar – Ibrahim Rugova, kosovsko-albanski politik (* 1944)
13. februar – Peter F. Strawson, angleški filozof (* 1919)
28. februar – Owen Chamberlain, ameriški fizik, nobelovec (* 1920)
11. marec – Slobodan Milošević, srbski politik (* 1941)
27. marec – Stanisław Lem, poljski pisatelj (* 1921)
11. april – Majda Sepe, slovenska pevka (* 1937)
29. april – John Kenneth Galbraith, kanadsko-ameriški ekonomist (* 1908)
3. maj – Karel Appel, nizozemski avantgardni umetnik (* 1921)
25. maj – Desmond Dekker, jamajški glasbenik (* 1941)
30. maj – Boštjan Hladnik, slovenski filmski in gledališki režiser (* 1929)
7. junij – Abu Musab al-Zarkavi, jordanski terorist (* 1966)
23. junij –
- Aaron Spelling, ameriški producent (* 1923)
- Nace Šumi, slovenski umetnostni zgodovinar (* 1924)
7. julij – Syd Barrett, angleški rock glasbenik (* 1946)
9. julij – Šamil Basajev, čečenski terorist (* 1965)
21. julij – Breda Pogorelec, slovenska jezikoslovka (* 1928)
16. avgust – Alfredo Stroessner, paragvajski general in politik (* 1912)
30. avgust – Nagib Mahfuz, egiptovski pisatelj, nobelovec (* 1911)
4. september – Steve Irwin, avstralski zoolog in televizijski voditelj (* 1962)
10. september – Masao Abe, japonski budistični filozof (* 1915)
15. september – Oriana Fallaci, italijanska novinarka (* 1929)
27. september – Bruni Löbel, nemška igralka (* 1920)
29. september – Roža Piščanec, slovenska slikarka in ilustratorka (* 1923)
7. oktober – Ana Politkovska, ruska novinarka (* 1958)
2. november – Miroslav Zei, slovenski biolog (* 1914)
16. november – Milton Friedman, ameriški ekonomist, nobelovec (* 1912)
19. november – Ernest Aljančič starejši, slovenski hokejist, hokejski trener in nogometaš (* 1916)
5. december – David Bronštejn, ukrajinski šahist (* 1924)
10. december – Augusto Pinochet, čilenski general in politik (* 1915)
21. december – Saparmurat Nijazov, turkmenski politik (* 1940)
25. december – James Brown, ameriški pevec (* 1933)
26. december – Gerald Ford, ameriški pravnik in politik (* 1913)
30. december – Sadam Husein, iraški general in politik (* 1937)

Nobelove nagrade

fizika: John C. Mather in George F. Smoot
kemija: Roger D. Kornberg
fiziologija ali medicina: Andrew Z. Fire in Craig C. Mello
književnost: Orhan Pamuk
mir: Mohamed Junus in Grameen Bank
ekonomija: Edmund Phelps

Stoletja:	20. stoletje - 21. stoletje - 22. stoletje
Desetletja:	1970. 1980. 1990. - 2000. - 2010. 2020. 2030.
Leta:	2003 · 2004 · 2005 · 2006 · 2007 · 2008 · 2009
Področja:	Film · Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve