Slovenski pregovori
(Preusmerjeno s strani Slovenski pregovor)
- Ogenj in voda dobro služita, a slabo gospodarita.
- Robato poleno se brž vname.
- Majhen piskr'c hitro vzkipi.
- Sitna muha nikoli dolgo ne živi.
- Kdor preveč objemlje, premalo objame.
- Veliko še imajo ljudje, dovolj nikoli.
- Med dvema stoloma se na tla usedeš.
- Pokaži mi svoje barve in povem ti, kdo si.
- Pokazal je svoje barve.
- Če je že beg sramoten, je pa koristen.
- Lepa beseda lepo mesto najde.
- Po mestih ljudje besede cukre.
- Dosti besed dosti dobrega ne pove.
- Beseda je ključ.
- Beseda ni konj.
- Na méd se muhe love, na sladke besede ljudje.
- Kdor se smeje v petek, se joče v nedeljo.
- Kadar žalost do vrha prekipi, se veselje oglasi.
- Blebetanje ima mnogo plev.
- Boječ fant ni še nikoli pri lepi punci spal.
- Velika rana se težko zaceli.
- Kdor čaka, dočaka.
- Čast je ledena gaz, ki hitro zvodeni.
- Česar je polno srce, o tem usta rada govore.
- V srcu stoji življenje.
- Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri.
- Jabolko ne pade daleč od drevesa, le potolče se.
- Hruška ne pade daleč od kamna.
- Začasa začne žgati, kar misli kopriva postati.
- Kar mačka rodi, miši lovi.
- Kar se v luži zleze, rado v lužo leze.
- Ti očeta do praga - sin tebe čez prag.
- Kri ni voda.
- Stoječa voda se usmradi.
- Zvest posel je malokdaj službe prosil.
- Ni se rodil, kdor se ne zmoti.
- Kdor veliko potuje, malo potká.
- Kdor tuje delo gleda, svoje pozabi.
- Lonec lončarja hvali.
- Brez dela ni jela.
- Krava molze pri gobcu. (notranjska)
- Kakor pri jelu tako pri delu.
- Lonec lončarja hvali.
- Ne tisti, ki začne, temveč tisti, ki dokonča, slavo dobi.
- Najprej štal'ca, potem krav'ca.
- Mačka v rokavicah miši ne lovi.
- Vsak po svoje, je dejal tisti, ki je s svedrom kravo drl.
- Pri jedi se drži naprej, pri pijači nazaj, pri delu pa ob strani.
- Najprej pometi svoj prag šele potem sosedovega.
- Kar en rod z lahkoto pokvari, to drugi s težavo odpravi.
- Z golo roko se kače ne lovijo.
- Slabo orodje je cesta k zamudi, mojstra ukrade in delavca utrudi.
- Roka še ni naredila otroka.
- Še božjega groba noče nihče zastonj paziti.
- Domača gora je najbolj zelena.
- Povsod je lepo, a doma (je) najlepše.
- Ljubo doma, kdor ga ima - kdor ga nima, pa za njim kima.
- Nihče ne ljubi domovine, ker je velika, temveč ker je njegova.
- Težko svojemu brez svojega.
- Kdor po tujem hlepi, svoje izgubi.
- Neumen je tisti ptič, ki se sramuje svojega gnezda.
- Ljubimo kot zlato rudo milo nam domačo grudo.
- Dražja nam domača gruda kot na tujem zlata ruda.
- Rad ostani, kjer pojo, hudobni pesmi nimajo.
- Godec je kupus hvalil, meso pa jedel.
- Na lice priljuden, narobe ostuden.
- Kdor prosi, zlata usta nosi.
- Vsak po sebi vatle meri. (Vsak po sebi čevlje meri.)
- Goste službe, redke suknje.
- Dosti gospodarjev, malo sukenj.
- Veliko govorice, malo resnice.
- Zaradi dreves ni videl gozda.
- Sam je kakor panj v gozdu.
- Pes bojec huje laja kakor grize.
- Pes, ki laja, ne grize.
- Hvala je možu poguba.
- Kdor hoče hvaljen biti, mora umreti, kdor hoče opravljan biti, se mora oženiti.
- Samohvala se pod mizo vala.
- Lastna hvala, cena mala.
- Dobro blago se samo hvali.
- Vsako tele ima svoje veselje, vsaka krava svojo zabavo, vsak osel ima svoj posel, vsak vol ima svoj prav, vsak bik ima svoj štrik.
- Na jeziku med, v srcu led.
- Od zunaj meden, od znotraj strupen.
- Pobit pes se vsakega kamna ustraši.
- Lisica iz pasti ušla, v past več ne pojde.
- Stare vrane ne pobirajo črvov blizu brane.
- Človek skušen več ve kot učen.
- Teorija brez prakse je kot sedlo brez konja.
- Kdor se ureže, se nauči tudi žeti.
- Škoda in nezgoda je uspešna šola.
- Osel ne gre dvakrat na led.
- S konca jezika se rado izmika.
- Jezik ni iz jekla ne iz kosti ali more bosti.
- Beseda ni konj.
- Kdor jezika špara, kruha strada.
- Otroci in starci brž jok iztresejo.
- Iz smeha pride jok.
- Lažnivec ne sme biti pozabljivec.
- Kdor laže, ta krade.
- Laž ima kratke noge.
- Laž samo izstopi iz ust in že se spotika.
- Od lepote ni nič vzeti, pa jo vendar vsak hoče imeti.
- Kdor hoče lep ostati, mora malo jesti.
- Ljubezen nima oči.
- Ljubezen zadušena še ni pogašena.
- Ljubezen je včasih bolezen.
- Prijaznost prijaznost najde.
- Ena beseda češče bolj škoduje kot toča po deželi.
- Dva kresilna kamna iskre delata.
- Za misli ni nobene uzde (zapore).
- Mladost - norost, čez jarek skače, kjer je most.
- Mlada kri mirno ne stoji.
- Kolikor glav, toliko pameti.
- Kolikor glav, toliko pisav.
- Bolje stare modrosti, kot nove norosti.
- Kakršen je mojster, tako je delo.
- Vaja dela mojstra, mojster dela vajo.
- Kdor hoče, temu ni nič težko, kdor noče, vse.
- Kateri konj dobro teče, tega ni treba tirati.
- Predanega stvari zlato ne pokvari.
- Bolna je, delat ne more; godci zagodejo, plesat' pa pojde.
- Nova metla dobro pometa.
- Odpadli cvet se ne vrne več na vejo.
- Sosedova trava je vedno bolj zelena.
- Česar Ivče se navadi, Ivanec se ne odvadi. (Kar se Janezek nauči, to Janez zna)
- Navada - druga natura.
- Navada je lahka, odvaja je težka.
- Navada je ena muka, odvada dve.
- Navada je železna srajca.
- Kdor grdo gleda, še grše misli.
- Če bi nevoščljivost gorela, ne bi bilo gozdov.
- Poučevati norca je toliko kot zdraviti mrliča.
- Vsak človek enkrat znori.
- Kdor preveč obljublja, zaupanje izgublja.
- Dober počitek je pol dela.
- Po storjenem delu človek sladko počiva.
- Čič ne da nič, stalo pa malo. (Sedenje ne da nič, stanje pa malo.)
- Kakršna matka, taka Katka.
- Če je oče junak, bo sin gotovo vojak.
- Človek se med ljudmi obrusi kakor kamen po svetu.
- Kmet blizu mesta ima vse napake kmeta in meščana.
- Ako živiš med volkovi, zavijal boš tudi ti po volčje.
- En norec deset norcev naredi.
- Ako mož ženo zmerja, jo otroci tolčejo.
- Sam sebi je vsak mil sodnik.
- Kdor se izpričuje, ta se obtožuje.
- Osamljen človek najde prijatelja v živali.
- Človek brez slabosti, telo brez kosti.
- Prirojenih lastnosti nikdo ne ukrade.
- Janezek se ne spreobrne, dokler se v jamo ne zvrne.
- Lisica se dlake izlevi, zvijač se ne znebi.
- Kdor te na posodo prosi, gre po blatu za tabo, če ti je dolžan, ogiblje se te na lepem.
- V stare sode staro vino, v nove sode novo vino.
- Prvi otrok je igračka, drugi čačka, tretji je šele otrok.
- Bolje je funt pameti kot cent moči.
- Konje merimo po pedi, ljudi po pameti.
- Noben človek ni pameten ob vsakem času.
- Brada dorastla, pamet nedozorela.
- Prsa od junaka, glava od bedaka.
- Vino ni rado samo.
- Vino še modreca znori.
- Voda še za v čevelj ni dobra.
- Dobro jutro šnopc, zbogom pamet!
- Brat je podoben bratu kot pura puri.
- Ene sorte ptiči skup' letijo.
- Gliha vkup štriha.
- Klin se s klinom zbija.
- Kovačeva kobila in šuštarjeva žena sta vedno bosi.
- Pokornih glav sablja ne seka.
- Krotkih ovac gre veliko v en hlev.
- Milo jagnje dve mami cica, nemilo ni ene.
- Ponižen odgovor zlomi jezo, čemerna beseda pa jo vrže.
- Kdor ponižuje se sam, podlaga je tujčevi peti. - Koseski (Kdor se preveč ponižuje, tega pohodijo.)
- Človek se mora po ljudeh ravnati, ne ljudje po človeku.
- Če bi posojila čemu služila, bi posojali tudi žene.
- Potreba je učiteljica človeka.
- Potreba prebije železna vrata.
- Hudič v sili še muhe žre. (V sili vrag še muhe žre.)
- Glad je najboljši kuhar.
- Gladnemu je vsak kruh kolač.
- Sita mačka lovica, gladna mačka tatica.
- Trebuhi so gluhi.
- Trudnemu je lahko postiljati.
- Kdor v jezi pije in v žalosti molči, nikdar dolgo ne živi.
- Mnogo skrbi glavo zbeli, lice zgrbi.
- Pravica je z glavo in nogami na njegovi strani.
- Bolje tenek mir kot tolst prepir.
- Kdor se prepira s kruhom, se tudi z ljudmi.
- Prepir z debelim koncem neha.
Previdnost in neprevidnost
[uredi]- Varuj se ženske, ki govori o svoji kreposti in moškega, ki se hvali s svojo poštenostjo.
- Ni tisti tvoj prijatelj, ki te hvali, ampak tisti, ki te graja.
- Priložnost zamujena, ne vrne se nobena.
- Grbec (grbavec) tujo grbo vidi, svoje pa ne.
- Kolikor ivja se o božiču na vejah blesti, toliko sadja prihodnje leto zori.
- En cvet še ne naredi pomladi.
- Ako zgodaj listje pade, so rodovitne njive rade.
- Ob nevihti se hrasta, smreke in vrbe boj, pa raje pod bukvijo in lipo postoj.
- Če pomladi trta ne joče, tudi jeseni preša ne stoče.
- Sto ljudi, sto čudi.
- Kar enega veseli, drugega žalosti.
- V nejevolji smo mrmravci, v sreči gizdavci.
- Na svetu ni človeka, ki bi ustregel vsem ljudem.
- Niso vse ovce enega hleva enake.
- Kri mlada pravi: poskočiva! Kri stara pa: posediva!
- Če se moškemu kaj pove, gre pri enem ušesu noter, pri drugem ven, če ženski, gre pri obeh ušesih noter, pri ustih pa ven.
- Kratka je žalost, kratko veselje, kratko je tudi naše življenje.
- Veselje in žalost si roke podajata.
- Vsako čudo za tri dni.
- V majhni cerkvi je majhen svetnik velik.
- Med slepimi vlada škilavi.
- Gospodje kakor hočejo, reveži, kakor morejo.
- Prvi na vasi, zadnji v mestu.
- Laž ima kratke noge.
- Resnica je nebeška rosa; da jo ohraniš, pripravljal ji čisto srce.
- Resnica se ne more nikdar z lažjo poljubiti.
- Na srcu treznih, na jeziku pijanih je resnica.
- Da se resnica prav spozna, treba je čuti dva zvona.
- Več ko je lažnikov, lažje izveš resnico.
- Skrivnost - če jo ve samo en, jo ve samo en, če jo pa dva, pa pol sveta.
- Sanje - prazne marnje.
- Skrbi more človeka, mačka miši.
- Boljša nam domača gruda kot na tujem zlata ruda!
- V slogi bo svet takrat, ko se bo hodila muha na sonce gret s pajkom.
- Dobro živeti, srečno umreti, to je hudiču račun podreti.
- Bogati umrje, reveža pa vzame Bog.
- Kar skupaj leži, skupaj drži.
- Vrana vrani oči ne izkljuje.
- Spomin je človeku najzvestejši prijatelj.
- Zgodovina ne more biti učiteljica modrosti, če v njej iščemo navdih za novo sovraštvo.
- Še žlice v žličniku se zreškljajo, pa ne bi prišli navzkriž ljudje v hiši?
- Kadar je štrena zamotana, se več ne zravna.
- Zažgati je lahko, hud ogenj pogasiti pa težko.
- Ni tako neumnega človeka, da bi za nekaj ne bil.
- Mož se od ušes gori meri.
- Sposoben krmar pluje tudi z raztrganimi jadri.
- Da prejde na jakost, tud' krave zajce bi lovile.
- Kdor pri hiši dolgo je, vrata nanj cvile.
- Ako češ koga spoznati, oblasti mu daj!
- Vsak sam ve, kje ga čevelj žuli.
- Ni bolj praznega človeka mimo tistega, ki je sebe poln.
- Srečen si, ako si ne želiš, česar ne moreš imeti.
- Sreča na razpotju sedi.
- Kjer ima on svoje prste vmes, ni sreče.
- Starega psa ne moreš naučiti novih trikov.
- Brez starega vola ne gre voz iz dola.
- Starost ni rada sama.
- Stara glava - pusta glava.
- Starost prihaja - moč odhaja.
- Starega konja ne naučiš jahati.
- Vsaka koklja pred svoje piške brska.
- Vsaka krava po svojem teletu veka.
- Strah ima velike oči.
- Kdor strah v glavi nosi, temu je vsaka senca pošast.
- Kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi.
- Vsaka šola nekaj stane.
- Slaba sekira še nikoli ni bila s tnala ukradena.
- Čim trši je oreh, tem manjše je jedro.
- Molčeča voda bregove spodjeda. (Tihe vode globoke jame kopljejo.)(Tiha voda bregove dere.)
- Kdor prodaja, mu je eno oko zadosti, a kdor kupuje, potrebuje obe.
- Nismo bogati, da bi kupovali poceni.
- Kar se Janezek nauči, tudi Janezek stori.
- Kar se fantek nauči, starček še stori.
- Vednosti ne zajemamo s korcem.
- Do znanja težko, z znanjem lahko.
- Več vidijo oči kot ušesa.
- Kar se Janezek nauči, to Janez zna.
- Kakršno učiteljstvo, takšna šola.
- Učenec pri slabem učeniku (učitelju) je kakor pri dimu kuhana jed.
- Dobro blago se samo hvali.
- Lastna hvala se pod mizo valja.
- Lep glas se čuje daleč, a grd še trikrat dlje.
- Dober glas seže v deveto vas, slab pa v deveto deželo.
- Da ima koza denar, gospa bi ji rekli.
- Obleka naredi človeka.
- Gliha vkup štriha.
- Maček je mački najljubši.
- Kdor laže, ta krade.
- Kakor ogovor, tak odgovor.
- Kakor pozdravljaš, tako ti odzdravljajo.
- Kdor me je lani bil, niti letos mi ni mil.
- Kakor poje stara ptica, tako mlada.
- Kakor starši delajo, tako se mladi uče.
- Upanje je vogelni kamen človeškega življenja.
- Na nizkega osla se lahko vsakdo povzpne.
- Kdor visoko leta nizko pade.
- Kdor konja lovi, mu mrve moli.
- Na domačem pragu se petelin lahko repenči.
- Tudi močnemu volu lahko rog poči.
- Kdor ni užil žalosti, ne zna ceniti veselja.
- Vest je najboljše vzglavje.
- Vsakdo ima svojega črva v nedru.
- Še kol je lepši, če se nanj dene lepa obleka.
- Je bolj vidno kakor pridno.
- Grša je gos, bolj se snaži.
- Obleka ne naredi človeka.
- Vinski ključ vse odpre.
- Ne kvari vina z vodo, kakor ne ljubezni s poroko.
- Kjer gospodar v vsak kot pogleda, tam ni treba boljšega reda.
- Dekla se po gospodinji vrže, ne gospodinja po dekli.
- Kakršen pastir, taka čreda.
- Slaba cerkev, v kateri ni nikdar pridige.
- Kjer ima gospodar oči zaprte, tam jih imajo posli odprte.
- Težko gospodarju, ki ga posli uče.
- Ako se samo kuha, je slaba juha.
- Pošten smeh je vreden več kot dva joka.
- Bolje je site komarje trpeti kot gladne dopuščati.
- Izhojene poti ne daj za neizhojeno.
- Mlado drevo se upogiba, ne staro.
- Dokler je drevo mlado, lahko ga upogneš, kamor hočeš.(Upogibaj drevo dokler je mlado.)
- Kjer oče kaznuje, mati pomiluje, odgoja taka je prazna tlaka.
- Sita mačka gladni ne veruje.
- Sita vrana lačni ne verjame.
- Prag je najvišja gora.
Zadovoljstvo in nezadovoljstvo
[uredi]- Bogatec (bogataš) je toliko zadovoljen s svojim bogastvom kot siromak z beraštvom.
- Kdor te hvali, te misli prevarati.
- Žena se v možu vidi.
- Žena pusta, mož gotovo pijanec.
- Boljša je prva zamera kot zadnja.
Zaverovanost vase
[uredi]- Vsak berač svojo malho hvali.
- Kdor dela, tri dni dlje živi.
- Samoglavnež ne bo nikdar dobre kaše jedel.
- Sto ljudi, sto nravi.
- Kdor veliko govori, veliko ve ali veliko laže.
- Vsi ljudje vse vedo.
- Vsega nobeden ne ve.
- Kdor veliko ve, malo verjame.
- Zna samo en jezik - kot žaba v kalu.
- Kdor ni prišel dlje od korita, temu je vsaka mlaka morje.
- Bolje je biti nepoučen kot slabo poučen.
- Kaj ti veš, ki žgance ješ, mi vemo, ki beremo.
- Več glav več ve.
- Še sam sebi nisi zvest, kako bi ti bil drug?
- To je pribita resnica: babe so bolj zvite kot lisica.
- Žalost in tuga je strupena kuga.
- Žalost je nadloga, ki srce topi.
- Žalost samoto išče.
- Kadar žalost do vrha prekipi, že veselje se glasi.
- Vsaka ženska ima svojo čud.
- Ko bi človek vse grenjave povsem izpil, en trenutek povsem živ bi ne bil.
Viri
[uredi]- Misli.com
- Vox populi - Zlata knjiga pregovorov vsega sveta, Ljubljana, 1996.
- Mirko Hrovat - Človek v zrcalu pregovorov, Trst, 1983.
- Zofijini ljubimci
- Mavrica.net
- Hervardi,slovenski pregovori
- Slovenski etnografski muzej