Velika kopriva
| Velika kopriva | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Urtica dioica podvrsta dioica
| ||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
| ||||||||||||||
| Urtica dioica L. |
Velika kopriva (znanstveno ime Urtica dioica) je rastlina trajnica z razvejanimi plazečimi poganjki in pokončnim štirioglatim steblom. Listi so podolgovati, jajčasti s podaljšanim vrhom, pri spodnjem delu so srčasti, sivozelene barve, spodaj so pokriti s krhkimi laski, ki se zapičijo v kožo in spečejo, izločijo strup, ki na koži izzove rdečico in mehurje. Kopriva je zelo razširjena rastlina, ki raste na zapuščenih vrtovih, njivah, vlažnih gozdovih, ob cestah, nasipih in tudi visoko v planinah.
Kopriva v prehrani
[uredi | uredi kodo]Koprivo so uporabljali v prehrani že v starem Egiptu. Egipčani so koprivo kultivirali v povrtnino, od njih so jo v iste namene prevzeli tudi Grki in Rimljani. Hipokrat in Horacij že pišeta o koristnosti uživanja kopriv, Plinij starejši pa celo zapiše, da mlade koprive spomladi dajejo dobro in zdravo hrano telesu in tistega, ki jih uživa, celo leto varujejo pred boleznimi. Za hrano se uporabljajo listi in mladi vršički koprive, nabrane spomladi in pripravljene enako kot špinača. Včasih jih mešajo tudi z drugo zelenjavo ali pa pripravljajo iz njih razne omake, solate in juhe.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- Plants for a Future database entry for Urtica dioica; comprehensive account with a long list of uses
- Germplasm Resources Information Network: Urtica dioica
- Flora of China: Urtica dioica
- Fotos of the stinging hairs of Urtica dioica[mrtva povezava]
| Narodne knjižnice | |
|---|---|
| Drugo | |
