Pojdi na vsebino

Sens

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sens
Podprefektura in občina
Mestna hiša v Sensu
Mestna hiša v Sensu
Zastava Sens
Zastava		Grb Sens
Grb
Lega Sens
Zemljevid
Sens se nahaja v Francija
Sens
Sens
Sens se nahaja v Burgundija - Franche-Comté
Sens
Sens
Koordinati: 48°11′51″N 3°17′16″E / 48.1975°N 3.2877°E / 48.1975; 3.2877
DržavaFrancija
RegijaBurgundija-Franche-Comté
DepartmaYonne
OkrožjeSens
KantonSens-1 in Sens-2
Upravljanje
 • Župan (2022–2026) Paul-Antoine de Carville[1]
Površina
1
27,86 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2021)[2]
27.034
 • Gostota970 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
89387 /89100
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.
Znotraj katedrale v Sensu, Jean-Baptiste-Camille Corot, c. 1874.

Sens (francoska izgovorjava: ​[sɑ̃s]) je občina v departmaju Yonne v regiji Burgundija-Franche-Comté v severni osrednji Franciji, 120 km od Pariza. Leta 2019 je v njej živelo 26.688 prebivalcev.

Sens je podprefektura in drugo mesto departmaja, šesto v regiji. Prečkata jo reki Yonne in Vanne, ki se tu izliva v Yonne.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Mesto naj bi bilo eno od oppidumov ('mesto') Senonov, enega najstarejših keltskih plemen v Galiji. To je večkrat omenil kot Agedincum Julij Cezar[3] v svojih Commentarii de bello Gallico.

Rimsko mesto je bilo zgrajeno v 1. stoletju pr. n. št. in še danes ohranja okostje rimskega načrta ulic.[4] Amijan Marcelin je to mesto omenil kot Senones (oppidum Senonas), kjer se so Alemani več mesecev oblegali kasnejšega cesarja Julijana. Sens ni postal upravno središče vse do reorganizacije Rimskega cesarstva leta 375, ko je postal glavno mesto Lugdunske Galije (Lugdunensis Quarta).

V srednjem veku so njegovi nadškofi[5] imeli prestižno vlogo primasa Galije in Nemčije. Hôtel de Sens v Parizu je bil njihovo uradno prebivališče v tem mestu. Nadškofija Sens je vladala nad škofijami Chartres, Auxerre, Meaux, Pariz, Orléans, Nevers in Troyes, povzeto v kratici CAMPONT.

Od leta 1135 je bila stolnica v Sensu, posvečena svetemu Štefanu, grajena kot ena od prvih gotskih stolnic. Tam se je leta 1234 Ludvik IX. Francoski poročil z Margareto Provansalsko. V Sensu se je odvilo sojenje Pierru Abélardu (1079–1142), ob Senskem koncilu 1141. Papež Aleksander III. je nekaj časa preživel v mestu in tudi Tomaž Becket je del svojega izgnanstva preživel tukaj med letoma 1162 in 1165. Nadškofija Sens je gostila številne cerkvene koncile in tam je bil posvečen prvi nadškof Upsalle. Viljem iz Sensa je bil glavni arhitekt Canterburyjske stolnice.

V času verskih vojn je Sens doživljal težke čase.

Mesto je nazadovalo po tem, ko je bil Pariz leta 1622 povzdignjen v nadškofijo. Od leta 2002 je Sens ostaja nadškofija (čeprav sedež v Auxerreju od leta 1929?), vendar brez metropolitanske funkcije (brez palija ali pritožb zaradi poroke).

Kljub ustvarjanju novih regij je Sens še naprej predmet pariškega sodišča.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v severni Burgundiji ob sotočju rek Yonne in Vanne, 73 km severozahodno od Auxerra in 120 km iz Pariza.

Administracija

[uredi | uredi kodo]
Lega okrožja v regiji

Sens je sedež dveh kantonov, ustanovljenih ob reorganizaciji francoskih kantonov, ki je začela veljati marca 2015. Sedež je v Sensu. To sta:

  • Sens-1: vsebuje občine Saint-Clément, Saint-Martin-du-Tertre, Sens (del)
  • Sens-2: vsebuje občine Gron, Maillot, Malay-le-Grand, Paron, Rosoy, Sens (del)

Okrožje Sens ima 118 občin. Prebivalcev je bilo 131.368 (2016), površina je znašala 1.916,8 km².[6]

Zanimivosti

[uredi | uredi kodo]
Cerkev sv. Mavricija, Sens
  • gotska stolnica svetega Štefana (francosko Cathédrale Saint-Étienne de Sens) iz sredine 12. stoletja je ena najzgodnejših gotskih stavb v Franciji, končana v 16. stoletju,
  • nadškofijska palača,
  • cerkev svetega Mavricija.

Pomembni meščani

[uredi | uredi kodo]
  • Joseph ben Nathan Official, francosko-judovski kontroverznež. V 13. stoletju je živel verjetno v Sensu.
  • Samo, domnevni trgovec iz frankovskega ozemlja, nato pa od leta 623 dalje kralj, vojvoda oziroma knez tako imenovane Samove plemenske zveze (Sens je eno od dveh domnevnih rojstnih mest, drugo je Soignies).
  • Tomaž Becket, Canterburyjski nadškof. Leta 1164 se je zatekel v Sens, kjer je bil papež Aleksander III.
  • Louis Jacques Thénard, francoski kemik, izobražen na akademiji Sens.
  • Samson ben Abraham, Rabin iz 12. stoletja in pomemben Tosafist.
  • Jacques Almain (umrl 1515), znan teolog Collège de Navarre, znan po zagovarjanju sprav, se je rodil v Sensu
  • Victor Scipion Charles Auguste de La Garde de Chambonas, župan Sensa, brigadni general in francoski zunanji minister, na začetku francoske revolucije.
  • Sens je domnevno rojstno mesto arhitekta Viljema iz Sensa iz 12. stoletja.

Pobratena mesta

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Paul-Antoine de Carville sera le prochain maire de Sens, France Bleu, 3 October 2022.
  2. ↑ »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.
  3. ↑ The manuscripts of the Gallic War also give varied readings of Agendicum and Agetincum (William Smith, ed. A Dictionary of Greek and Roman Geography); the gilded statue of "Brennus" ("leader") surmounts the hôtel de ville.
  4. ↑ Its Cardo (rue de la République) in Decumanus Maximus (Grande Rue) se še vedno srečujeta pod skoraj pravim kotom.
  5. ↑ Že sredi 5. stoletja je škof Sensa postal nadškof, vendar se kult tradicionalnih ustanoviteljev Savinianov in Potentianov, ki ga Gregor Tourski ne omenja, ni pojavil vse do 8. stoletja, ko so bili dodani lokalnim recenzijam sedemdesetih apostolov. (Catholic Encyclopedia: Sens).
  6. ↑ »Comparateur de territoire, géographie au 01/01/2019«. INSEE. Pridobljeno 4. oktobra 2019.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Sens
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Sens&oldid=6247284«