Malikijski madhab
Malikijski madhab (arabsko مالكي, Mālikī) je ena od štirih glavnih šol pravoznanstva (fikh) oziroma verske zakonodaje znotraj sunitskega islama.[2] Ustanovil jo je Malik Ibn Anas v 8. stoletju. Učenje temelji na Koranu in »tistem, kar je prerok Mohamed rekel, naredil ali videl, da je delal nekdo drug, in je s svojim molkom to odobraval« (hadith).[3] Za razliko od drugih islamskih fikhov, se z malikijskim strinjajo prebivalci Medine in ga imajo za veljaven vir islamskega prava.
Pristaši malikijskega madhaba so za pristaši hanifijskega madhaba druga največja skupina sunitskih muslimanov.[4][5] Šerijatsko pravo, ki temelji na malikijski doktrini, prevladuje v Severni Afriki (razen v severnem in vzhodnem Egiptu), Zahodni Afriki, Čadu, Sudanu, Kuvajtu, Bahrainu,[6] Dubaju in severovzhodnih delih Saudove Arabije.[4]
V srednjem veku so bili malikijski madhabi ustanovljeni tudi v delih Evrope, ki so bili pod muslimansko oblastjo, zlasti na Iberskem polotoku in v Sicilskem emiratu.[7] V 9.-11. stoletju je bilo veliko zgodovinsko središče malikijskega učenja mošeja Uqba ali Velika mošeja v Kairouanu v Tuniziji.[8][9]
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Roland Anthony Oliver and Anthony Atmore, Medieval Africa, 1250-1800, Cambridge University Press, 2001, str. 36.
- ↑ Hisham M. Ramadan (2006). Understanding Islamic Law: From Classical to Contemporar. Rowman Altamira, str. 26-27, ISBN 978-0759109919,
- ↑ Abou El Fadl, Khaled (22. marec 2011). What is Shari'a?. ABC Religion and Ethics. Pridobljeno 20. junija 2015.
- ↑ 4,0 4,1 Jurisprudence and Law - Islam. Reorienting the Veil. University of North Carolina (2009).
- ↑ Abdullah Saeed (2008). The Qur'an: An Introduction. Routledge, str. 16-18. ISBN 978-0415421256.
- ↑ International Religious Freedom (2000).
- ↑ Bernard Lewis (2001). The Muslim Discovery of Europe. WW Norton, str. 67. ISBN 978-0393321654.
- ↑ Wilfrid Scawen Blunt, Riad Nourallah. The future of Islam. Routlege, 1999, str. 199.
- ↑ Ira Marvin Lapidus. A history of Islamic societies. Cambridge University Press, 2002, str. 308.
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
