Haguenau

Haguenau
Haguenau
Občina
	Lega
	48°49′0″N 7°47′16″E / 48.81667°N 7.78778°E
Država	Francija
Regija	Grand Est
Departma	Bas-Rhin
Okrožje	Haguenau
Kanton	Haguenau
Interkomunaliteta	Skupnost občin; ozemlja Haguenau
Upravljanje
• Župan (2001-2008)	Pierre Strasser
Površina 1	182,59 km2
Prebivalstvo (1 januar 2021)	35.715
• Gostota	200 preb./km2
Časovni pas	UTC+01:00 (CET)
• Poletni	UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka	67180 /67500
Nadmorska višina	115–203 m ; (povp. 150 m)
	1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Haguenau (nemško Hagenau) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Alzaciji, podprefektura departmaja Bas-Rhin. Leta 1999 je mesto imelo 32.242 prebivalcev.

Geografija

Kraj leži v severovzhodni Franciji ob reki Moder, levem pritoku Rena, približno 25 km severno od Strasbourga in 75 km jugovzhodno od posarskega glavnega mesta Saarbrückna.

Administracija

Haguenau je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Batzendorf, Berstheim, Dauendorf, Hochstett, Huttendorf, Kaltenhouse, Morschwiller, Niederschaeffolsheim, Ohlungen, Schweighouse-sur-Moder, Uhlwiller, Wahlenheim, Weitbruch, Wintershouse in Wittersheim z 49.594 prebivalci.

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerem se nahajajo kantoni Bischwiller, Haguenau in Niederbronn-les-Bains s 120.445 prebivalci.

Zgodovina

Haguenau je bil ustanovljen v 12. stoletju; svoj izvor dolguje postavitvi lovske koče švabskih vojvodov. Svetorimski cesar Friderik Barbarossa ga je obdal z obzidjem in mu podelil pravice v letu 1154. Na mestu lovske koče je osnoval cesarsko palačo, kjer so bili varovani Kronski dragulji Svetorimskega cesarstva, to je cesarska krona z dragulji, žezlo in meč Karla Velikega.

Kasneje je kraj postal sedež deželnega oskrbnika, cesarskega odvetnika v spodnji Alzaciji. Cesar Rihard Cornwallski ga je umestil med svobodna cesarska mesta v letu 1257. V 14. stoletju je Haguenau gostil izvršni svet Dekapolisa, zvezo desetih alzaških krajev. Z Vestfalskim mirom leta 1648 je pripadel Franciji in 1673, po nalogu kralja Ludvika XIV., izgubil obzidje. Leta 1675 ga je zavzela cesarska vojska, dve leti kasneje pa je zopet pristal pod Francijo, ko je bil zaradi požara skoraj povsem uničen. Ob francosko-pruski vojni je skupaj z Alzacijo in Loreno postal del združene Nemčije. Med drugo svetovno vojno, v začetku 1945, je bila v kraju stacionirana ameriška 101. zračnodesantna divizija.