Pojdi na vsebino

Altair

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Atair)
Altair

Altair v ozvezdju Orla.
Opazovalni podatki
Epoha J2000.0      Enakonočje J2000.0 (ICRS)
Ozvezdje Orel
Rektascenzija 19h 50m 46,99855s[1]
Deklinacija +08° 52′ 05,9563″[1]
Navidezni sij (V) 0,76[2]
Značilnosti
Evolucijska stopnja Glavna veja
Spektralni razred A7 V[3]
U−B Barvni indeks +0,09[2]
B−V Barvni indeks +0,22[2]
V−R Barvni indeks +0,14[2]
R−I Barvni indeks +0,13[2]
Tip spremenljivke Delta Ščita[4]
Astrometrija
Radialna hitrost (Rv)−26,1 ± 0,9[3] km/s
Lastno gibanje (μ)RA: +536,23[1] mas/l
Dec.: +385,29[1] mas/l
Paralaksa (π)194,95 ± 0,57[1] mas
Oddaljenost16.73 ± 0.05 sv. l.
(5.13 ± 0.01 pc)
Absolutni izsev (MV)2,22[4]
Podrobnosti
Masa1,79 ± 0,018[5] M☉
Polmer1,63 do 2,03[5][nb 1] R☉
Izsev10,6[6] L☉
Površinska težnost (log g)4,29[7] cgs
Temperatura6.900 do 8.500[5][nb 1] K
Kovinskost [Fe/H]−0,2[5] dex
Vrtenje8,9 ur[6]
Tirna hitrost(v sin i)240[5] km/s
Starost1,2[8] Ga
Druge oznake
Atair, α Orla, α Aql, Alfa Aquilae, Alpha Aql, 53 Aquilae, 53 Aql, BD+08°4236, FK5 745, GCTP 4665.00, GJ 768, HD 187642, HIP 97649, HR 7557, LFT 1499, LHS 3490, LTT 15795, NLTT 48314, SAO 125122, WDS 19508+0852A.[3][9][10]
Sklici na podatkovne baze
SIMBADpodatki

Altair (α Orla (latinizirano v Alfa Orla, okrajšano Alfa Aql, α Aql), je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Orla in dvanajsta najsvetlejša zvezda na nočnem nebu. Trenutno je v G-oblaku—blizu medzvezdnega oblaka, skupka plina in prahu.[11][12] Altair je zvezda tipa A glavne veje z navidezno magnitudo 0,77 in je eno izmed oglišč asterizma Poletni trikotnik (ostali dve oglišči predstavljata Deneb in Vega).[3][13][14] Od Sonca je oddaljena 16,7 svetlobnih let (5,13 parsekov) in je ena izmed najbližjih zvezd, ki jih lahko vidimo s prostim očesom.[15]

Altair se vrti zelo hitro, saj je njegova hitrost na ekvatorju kar 286 km/s.[nb 2][5] To je dobršen delež hitrosti, pri kateri se zvezda raztrešči, 400 km/s.[8] Študija s Palomar Testbed Interferometer je razkrila, da Altair ni sferičen, ampak je sploščen ob polih zaradi visoke hitrosti vrtenja.[16] Ta fenomen so opazile tudi ostale interferometrične raziskave z več teleskopi, ki so delovali v infrardeči svetlobi. Tako je eliptična oblika podprta iz več virov.[5]

Fizikalne značilnosti

[uredi | uredi kodo]
Altair v primerjavi s Soncem

Skupaj z β Orla in γ Orla tvori Altair znano črto zvezd, ki jo včasih poimenujemo kot Orlova družina.[17]

Altair je zvezda glavne veje tipa A z okoli 1,8-krat večjo maso od Sonca in 11-krat večjim izsevom.[5][6] Altair se sunkovito obrača z rotacijsko periodo okoli 9 ur;[6] za primerjavo: Sončev ekvator naredi en popolni obrat v malo več kot 25 dnevih. Zaradi hitrega vrtenja je Altair sferoiden (eliptičen); njegov ekvatorialni premer je za okoli 20 odstotkov večji od polarnega premera.[5]

Satelitska opazovanja, ki so jih opravili leta 1999 z instrumentom Wide Field Infrared Explorer, so pokazali, da se svetlost Altaira rahlo spreminja za nekaj tisočin magnitude z veliko periodami, ki so manjše kot 2 uri.[4] Tako so je leta 2005 identificirali kot spremenljivko tipa Delte Ščita. Njegova svetlobna krivulja se lahko dobro približa s seštevanjem nekaj sinusoid s periodami med 0,8 do 1,5 ur.[4] Zvezda je šibek vir koronalnih radijskih žarkov. Najmočnejši viri se nahajajo okoli zvezdinega ekvatorja. Ta aktivnost je morda posledica konvekcijskih celic, ki se tvorijo na hladnejšem ekvatorju.[8]

[uredi | uredi kodo]

Svetla primarna zvezda ima večzvezdno poimenovanje WDS 19508+0852A in ima tri temne navidezne spremljevalne zvezde, WDS 19508+0852B, C, in D. Komponenta B ni fizično blizu A, saj se nahaja le v približno isti smeri na nebu.[9]

Večzvezdno/dvozvezdno poimenovanje: WDS 19508+0852[10]
Komponenta Primarna Rektascenzija (α)
Enakonočje J2000.0		 Deklinacija (δ)
Enakonočje J2000.0		 Epoha
opazovanega
razmaka		 Kotna
oddaljenost
od
primarne		 Položajni
kot
(relativno
na primarno)		 Navidezna
magnituda
(V)		 Sklic na
bazo podatkov
B A 19h 50m 40,5s+08° 52′ 13″[18] 2007 192,1″ 287° 9,82 SIMBAD
C A 19h 51m 00,8s+08° 50′ 58″[19] 2007 189,6″ 107° 10,3 SIMBAD
D A 2007 31,7″ 97° 11,9

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 Zaradi sunkovite rotacije, je Altairov polmer večji na ekvatorju, kot na polih; na ekvatorjih je tudi hladnejši kot na polih.
  2. ↑ Iz vrednosti v sin i in i v drugem stolpcu 1. tabele, Monnier et al. 2007.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 van Leeuwen, F. (november 2007), »Validation of the new Hipparcos reduction«, Astronomy and Astrophysics, 474 (2): 653–664, arXiv:0708.1752, Bibcode:2007A&A...474..653V, doi:10.1051/0004-6361:20078357{{citation}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 Ducati, J. R. (2002). »VizieR Online Data Catalog: Catalogue of Stellar Photometry in Johnson's 11-color system«. CDS/ADC Collection of Electronic Catalogues. 2237: 0. Bibcode:2002yCat.2237....0D.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 NAME ALTAIR -- Variable Star of delta Sct type, database entry, SIMBAD. Accessed on line November 25, 2008.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 Buzasi, D. L.; Bruntt, H.; Bedding, T. R.; Retter, A.; Kjeldsen, H.; Preston, H. L.; Mandeville, W. J.; Suarez, J. C.; Catanzarite, J. (Februar 2005). »Altair: The Brightest δ Scuti Star«. The Astrophysical Journal (v angleščini). 619 (2): 1072–1076. arXiv:astro-ph/0405127. Bibcode:2005ApJ...619.1072B. doi:10.1086/426704. ISSN 0004-637X.
  5. ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 5,5 5,6 5,7 5,8 Monnier, J. D.; Zhao, M; Pedretti, E; Thureau, N; Ireland, M; Muirhead, P; Berger, J. P.; Millan-Gabet, R; Van Belle, G; Ten Brummelaar, T; McAlister, H; Ridgway, S; Turner, N; Sturmann, L; Sturmann, J; Berger, D (2007). »Imaging the surface of Altair«. Science. 317 (5836): 342–345. arXiv:0706.0867. Bibcode:2007Sci...317..342M. doi:10.1126/science.1143205. PMID 17540860. See second column of Table 1 for stellar parameters.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: postscript (povezava)
  6. ↑ 6,0 6,1 6,2 6,3 Peterson, D. M.; Hummel, C. A.; Pauls, T. A.; in sod. (2006). »Resolving the Effects of Rotation in Altair with Long‐Baseline Interferometry«. The Astrophysical Journal. 636 (2): 1087–1097. arXiv:astro-ph/0509236. Bibcode:2006ApJ...636.1087P. doi:10.1086/497981. See Table 2 for stellar parameters.
  7. ↑ Malagnini, M. L.; Morossi, C. (november 1990), »Accurate absolute luminosities, effective temperatures, radii, masses and surface gravities for a selected sample of field stars«, Astronomy and Astrophysics Supplement Series, 85 (3): 1015–1019, Bibcode:1990A&AS...85.1015M{{citation}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  8. ↑ 8,0 8,1 8,2 Robrade, J.; Schmitt, J. H. M. M. (april 2009), »Altair - the "hottest" magnetically active star in X-rays«, Astronomy and Astrophysics, 497 (2): 511–520, arXiv:0903.0966, Bibcode:2009A&A...497..511R, doi:10.1051/0004-6361/200811348.{{citation}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  9. ↑ 9,0 9,1 HR 7557, database entry, The Bright Star Catalogue, 5th Revised Ed. (Preliminary Version), D. Hoffleit and W. H. Warren, Jr., CDS ID V/50. Accessed on line November 25, 2008.
  10. ↑ 10,0 10,1 Entry 19508+0852, The Washington Double Star Catalog Arhivirano 2009-01-31 na Wayback Machine., United States Naval Observatory. Accessed on line November 25, 2008.
  11. ↑ »Our Local Galactic Neighborhood«. NASA. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. novembra 2013.
  12. ↑ Gilster, Paul (1. september 2010). »Into the Interstellar Void«. Centauri Dreams (v ameriški angleščini). Pridobljeno 26. marca 2017.
  13. ↑ Altair, entry, The Internet Encyclopedia of Science, David Darling. Accessed on line November 25, 2008.
  14. ↑ Summer Triangle, entry, The Internet Encyclopedia of Science, David Darling. Accessed on line November 26, 2008.
  15. ↑ Hoboken, Fred Schaaf (2008). The brightest stars : discovering the universe through the sky's most brilliant stars. New Jersey: John Wiley & Sons, Inc. str. 194. ISBN 978-0-471-70410-2. OCLC 440257051.
  16. ↑ Belle, Gerard T. van; Ciardi, David R.; Thompson, Robert R.; Akeson, Rachel L.; Lada, Elizabeth A. (2001). »Altair's Oblateness and Rotation Velocity from Long-Baseline Interferometry«. The Astrophysical Journal (v angleščini). 559 (2): 1155–1164. Bibcode:2001ApJ...559.1155V. doi:10.1086/322340. ISSN 0004-637X.
  17. ↑ p. 190, Schaaf 2008.
  18. ↑ BD+08 4236B -- Star in double system, database entry, SIMBAD. Accessed on line November 25, 2008.
  19. ↑ BD+08 4238 -- Star in double system, database entry, SIMBAD. Accessed on line November 25, 2008.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Altair&oldid=6278419«