Pojdi na vsebino

Slovenski etnografski muzej: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →‎Glej tudi: +Koordinator varstva žive kulturne dediščine
m pnp
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Slika:Slovenski etnografski muzej z zunanjimi površinami.jpg|thumb|Pročelje muzeja in estro dogajanje na zunanjih površinah]]
[[Slika:Slovenski etnografski muzej z zunanjimi površinami.jpg|thumb|Pročelje muzeja in dogajanje na zunanjih površinah]]
[[Slika:Kulturno sredisce Metelkova.jpg|thumb|Zunanji muzejski prostor]]
[[Slika:Kulturno sredisce Metelkova.jpg|thumb|Zunanji muzejski prostor]]


'''Slovenski etnografski muzej''' je osrednji [[Slovenija|slovenski]] [[muzej]] na področju [[etnografija|etnografije]].
'''Slovenski etnografski muzej''' je osrednji [[Slovenija|slovenski]] [[muzej]] na področju [[etnografija|etnografije]].


Prve zbirke so nastale že v okviru narodopisnega oddelka [[Deželni muzej za Kranjsko|Deželnega muzeja za Kranjsko]] in so leta [[1888]], ko je bila zbirka prvič predstavljena javnosti, obsegale le skromen slovenski del, obsežnejši pa je bil neevropski del, za katerega so darovali predmete misijonarji [[Friderik Baraga]], [[Ignacij Knoblehar]], [[Franc Pirc]], [[Janez Čebulj (1832)|Janez Čebulj]] in [[pomorščak]]i.
Prve zbirke so nastale že v okviru narodopisnega oddelka [[Kranjski deželni muzej|Kranjskega deželnega muzeja]] in so leta 1888, ko je bila zbirka prvič predstavljena javnosti, obsegale le skromen slovenski del, obsežnejši pa je bil neevropski del, za katerega so darovali predmete misijonarji [[Friderik Baraga]], [[Ignacij Knoblehar]], [[Franc Pirc]], [[Janez Čebulj (1832)|Janez Čebulj]] in [[pomorščak]]i.


Zametek samostojnega etnografskega muzeja je bila ustanovitev ''Etnografskega inštituta'' v stavbi Narodnega muzeja leta [[1921]]. Upravnik inštituta in nato ravnatelj ''Kraljevega etnografskega muzeja'', ki je nastal leta [[1923]] z ločitvijo od [[Narodni muzej Slovenije|Narodnega muzeja Slovenije]], je bil [[Niko Županič]], prvi kustos od leta [[1924]] [[Stanko Vurnik]].
Zametek samostojnega etnografskega muzeja je bila ustanovitev ''Etnografskega inštituta'' v stavbi Narodnega muzeja leta 1921. Upravnik inštituta in nato ravnatelj ''Kraljevega etnografskega muzeja'', ki je nastal leta 1923 z ločitvijo od [[Narodni muzej Slovenije|Narodnega muzeja Slovenije]], je bil [[Niko Županič]], prvi kustos od leta 1924 [[Stanko Vurnik]].


Leta [[1941]] se je muzej preimenoval v ''Etnografski muzej''. Po vojni so terenske ekipe sistematično preučevale in dokumentirale gradivo o ljudski kulturi in življenju Slovencev na podeželju. Leta [[1964]] se je muzej še zadnjič preimenoval v ''Slovenski etnografski muzej''. Zaradi pomanjkanja prostorov za stalno razstavo je bila temeljna usmeritev muzeja pripravljanje občasnih tematskih razstav. Posamezne zbirke so bile razstavljene v gradovih v okolici Ljubljane. Leta [[1997]] se je po dolgoletnih prizadevanjih za lastne prostore preselil v nekdanjo [[vojašnica|vojašnico]] [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] na [[Seznam cest in ulic v Ljubljani|Metelkovi ulici]]. Leta 2004 je muzej pridobil novo razstavno hišo in tudi preurejen zunanji muzejski prostor. Obnovo so zasnovlai v biroju Groleger Arhitekti.
Leta 1941 se je muzej preimenoval v ''Etnografski muzej''. Po vojni so terenske ekipe sistematično preučevale in dokumentirale gradivo o ljudski kulturi in življenju Slovencev na podeželju. Leta 1964 se je muzej še zadnjič preimenoval v ''Slovenski etnografski muzej''. Zaradi pomanjkanja prostorov za stalno razstavo je bila temeljna usmeritev muzeja pripravljanje občasnih tematskih razstav. Posamezne zbirke so bile razstavljene v gradovih v okolici Ljubljane. Leta 1997 se je po dolgoletnih prizadevanjih za lastne prostore preselil v nekdanjo [[vojašnica|vojašnico]] [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] na [[Seznam cest in ulic v Ljubljani|Metelkovi ulici]]. Leta 2004 je muzej pridobil novo razstavno hišo in tudi preurejen zunanji muzejski prostor. Obnovo so zasnovlai v biroju Groleger Arhitekti.


== Glej tudi ==
== Glej tudi ==
Vrstica 17: Vrstica 17:
== Zunanje povezave ==
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Slovene Ethnographic Museum}}
{{kategorija v Zbirki|Slovene Ethnographic Museum}}
* [http://www.etno-muzej.si/ Uradna spletna stran]
* {{Official|http://www.etno-muzej.si}}


[[Kategorija:Muzeji v Ljubljani]]
[[Kategorija:Muzeji v Ljubljani]]

Redakcija: 11:17, 26. november 2014

Pročelje muzeja in dogajanje na zunanjih površinah
Zunanji muzejski prostor

Slovenski etnografski muzej je osrednji slovenski muzej na področju etnografije.

Prve zbirke so nastale že v okviru narodopisnega oddelka Kranjskega deželnega muzeja in so leta 1888, ko je bila zbirka prvič predstavljena javnosti, obsegale le skromen slovenski del, obsežnejši pa je bil neevropski del, za katerega so darovali predmete misijonarji Friderik Baraga, Ignacij Knoblehar, Franc Pirc, Janez Čebulj in pomorščaki.

Zametek samostojnega etnografskega muzeja je bila ustanovitev Etnografskega inštituta v stavbi Narodnega muzeja leta 1921. Upravnik inštituta in nato ravnatelj Kraljevega etnografskega muzeja, ki je nastal leta 1923 z ločitvijo od Narodnega muzeja Slovenije, je bil Niko Županič, prvi kustos od leta 1924 Stanko Vurnik.

Leta 1941 se je muzej preimenoval v Etnografski muzej. Po vojni so terenske ekipe sistematično preučevale in dokumentirale gradivo o ljudski kulturi in življenju Slovencev na podeželju. Leta 1964 se je muzej še zadnjič preimenoval v Slovenski etnografski muzej. Zaradi pomanjkanja prostorov za stalno razstavo je bila temeljna usmeritev muzeja pripravljanje občasnih tematskih razstav. Posamezne zbirke so bile razstavljene v gradovih v okolici Ljubljane. Leta 1997 se je po dolgoletnih prizadevanjih za lastne prostore preselil v nekdanjo vojašnico JLA na Metelkovi ulici. Leta 2004 je muzej pridobil novo razstavno hišo in tudi preurejen zunanji muzejski prostor. Obnovo so zasnovlai v biroju Groleger Arhitekti.

Glej tudi

Zunanje povezave