Slovenski etnografski muzej: Razlika med redakcijama
→Glej tudi: dodatek/Etnologija/ |
valvas. priznanje |
||
(20 vmesnih redakcij 16 uporabnikov ni prikazanih) | |||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Slika:Slovenski etnografski muzej z zunanjimi površinami.jpg|thumb|Pročelje muzeja in |
[[Slika:Slovenski etnografski muzej z zunanjimi površinami.jpg|thumb|Pročelje muzeja in dogajanje na zunanjih površinah]] |
||
[[Slika:Kulturno sredisce Metelkova.jpg|thumb|Zunanji muzejski prostor]] |
[[Slika:Kulturno sredisce Metelkova.jpg|thumb|Zunanji muzejski prostor]] |
||
'''Slovenski etnografski muzej''' je osrednji [[Slovenija|slovenski]] [[muzej]] na področju [[etnografija|etnografije]]. |
'''Slovenski etnografski muzej''' je osrednji [[Slovenija|slovenski]] [[muzej]] na področju [[etnografija|etnografije]]. |
||
Prve zbirke so nastale že v okviru narodopisnega oddelka [[ |
Prve zbirke so nastale že v okviru narodopisnega oddelka [[Kranjski deželni muzej|Kranjskega deželnega muzeja]] in so leta 1888, ko je bila zbirka prvič predstavljena javnosti, obsegale le skromen slovenski del, obsežnejši pa je bil neevropski del, za katerega so darovali predmete misijonarji [[Friderik Baraga]], [[Ignacij Knoblehar]], [[Franc Pirc]], [[Janez Čebulj (1832)|Janez Čebulj]] in [[pomorščak]]i. |
||
Zametek samostojnega etnografskega muzeja je bila ustanovitev ''Etnografskega inštituta'' v stavbi Narodnega muzeja leta |
Zametek samostojnega etnografskega muzeja je bila ustanovitev ''Etnografskega inštituta'' v stavbi Narodnega muzeja leta 1921. Upravnik inštituta in nato ravnatelj ''Kraljevega etnografskega muzeja'', ki je nastal leta 1923 z ločitvijo od [[Narodni muzej Slovenije|Narodnega muzeja Slovenije]], je bil [[Niko Županič]], prvi kustos od leta 1924 [[Stanko Vurnik]]. Leta 1941 se je muzej preimenoval v ''Etnografski muzej''. |
||
== Po 2. svetovni vojni == |
|||
Po vojni so terenske ekipe sistematično preučevale in dokumentirale gradivo o ljudski kulturi in življenju Slovencev na podeželju. Leta 1964 se je muzej še zadnjič preimenoval v ''Slovenski etnografski muzej''. Zaradi pomanjkanja prostorov za stalno razstavo je bila temeljna usmeritev muzeja pripravljanje občasnih tematskih razstav. Posamezne zbirke so bile razstavljene v gradovih v okolici Ljubljane. |
|||
Leta 1997 se je po dolgoletnih prizadevanjih za lastne prostore preselil v nekdanjo [[vojašnica|vojašnico]] [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] na [[Seznam cest in ulic v Ljubljani|Metelkovi ulici]]. Leta 2004 je muzej pridobil novo razstavno hišo in tudi preurejen zunanji muzejski prostor. Obnovo so zasnovali v biroju Groleger Arhitekti. |
|||
== Nagrade in priznanja == |
|||
* 2007: [[Valvasorjevo priznanje]] za postavitev prvega dela stalne razstave Med naravo in kulturo<ref name=":4">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2007.doc VALVASORJEVE NAGRADE IN PRIZNANJA v letu 2007]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 8. novembra 2023</ref> |
|||
== Glej tudi == |
== Glej tudi == |
||
* [[seznam muzejev v Sloveniji]] |
* [[seznam muzejev v Sloveniji]] |
||
* [[Etnologija]] |
* [[Etnologija]] |
||
* [[Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine]] |
|||
== Sklici == |
|||
{{Sklici}} |
|||
== Zunanje povezave == |
== Zunanje povezave == |
||
{{kategorija v Zbirki|Slovene Ethnographic Museum}} |
|||
* |
* {{Official|http://www.etno-muzej.si}} |
||
*Časovnica [http://cdn.knightlab.com/libs/timeline/latest/embed/index.html?source=0AjdbeHSSaT7fdFdmSlI2WFZVRFcyOTY3dGdadHZEM1E&font=Georgia-Helvetica&maptype=toner-lines&lang=sl] |
|||
[[Kategorija:Muzeji v Ljubljani]] |
[[Kategorija:Muzeji v Ljubljani]] |
||
[[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1923]] |
|||
[[Kategorija:Prejemniki Murkovega priznanja]] |
|||
{{Murkovi nagrajenci}}{{normativna kontrola}} |
|||
[[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega priznanja]] |
Trenutna redakcija s časom 15:46, 22. februar 2024
Slovenski etnografski muzej je osrednji slovenski muzej na področju etnografije.
Prve zbirke so nastale že v okviru narodopisnega oddelka Kranjskega deželnega muzeja in so leta 1888, ko je bila zbirka prvič predstavljena javnosti, obsegale le skromen slovenski del, obsežnejši pa je bil neevropski del, za katerega so darovali predmete misijonarji Friderik Baraga, Ignacij Knoblehar, Franc Pirc, Janez Čebulj in pomorščaki.
Zametek samostojnega etnografskega muzeja je bila ustanovitev Etnografskega inštituta v stavbi Narodnega muzeja leta 1921. Upravnik inštituta in nato ravnatelj Kraljevega etnografskega muzeja, ki je nastal leta 1923 z ločitvijo od Narodnega muzeja Slovenije, je bil Niko Županič, prvi kustos od leta 1924 Stanko Vurnik. Leta 1941 se je muzej preimenoval v Etnografski muzej.
Po 2. svetovni vojni
[uredi | uredi kodo]Po vojni so terenske ekipe sistematično preučevale in dokumentirale gradivo o ljudski kulturi in življenju Slovencev na podeželju. Leta 1964 se je muzej še zadnjič preimenoval v Slovenski etnografski muzej. Zaradi pomanjkanja prostorov za stalno razstavo je bila temeljna usmeritev muzeja pripravljanje občasnih tematskih razstav. Posamezne zbirke so bile razstavljene v gradovih v okolici Ljubljane.
Leta 1997 se je po dolgoletnih prizadevanjih za lastne prostore preselil v nekdanjo vojašnico JLA na Metelkovi ulici. Leta 2004 je muzej pridobil novo razstavno hišo in tudi preurejen zunanji muzejski prostor. Obnovo so zasnovali v biroju Groleger Arhitekti.
Nagrade in priznanja
[uredi | uredi kodo]- 2007: Valvasorjevo priznanje za postavitev prvega dela stalne razstave Med naravo in kulturo[1]
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ VALVASORJEVE NAGRADE IN PRIZNANJA v letu 2007. smd-drustvo.si. Pridobljeno 8. novembra 2023
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Uradno spletno mesto
- Časovnica [1]