Dingo: Razlika med redakcijama

Dingo
	;
Ohranitveno stanje taksona
	; ranljiv
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali);
Deblo:	Chordata (strunarji);
Razred:	Mammalia (sesalci);
Red:	Carnivora (zveri);
Družina:	Canidae (psi);
Rod:	Canis;
Vrsta:	C. lupus;
Podvrsta:	C. l. dingo;
Tričlensko ime
	Canis lupus dingo; (Meyer, 1793)

Pregledujte zgodovino interaktivno

← Starejše urejanje

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

VizualnoVikibesedilo

Znotrajvrstično

Trenutna redakcija s časom 01:26, 10. oktober 2022

Klasifikacija vzrediteljev

ANKC:	skupina 4 (lovski psi)
ARBA:	špici in prvobitni

Standardi pasme (zunanja povezava)

ANKC Arhivirano 2005-04-03 na Wayback Machine.

Dingo (znanstveno ime Canis lupus dingo) je bližnji sorodnik volkov (Canis lupus) in psov (Canis lupus familiaris), ki prosto živi v Avstraliji, na nekaterih sosednjih otokih in v Južni Aziji. Izvira iz še ne povsem udomačenih psov, ki so prišli z zgodnjimi priseljenci. Dingi imajo lastnosti volkov in psov. Beseda dingo izhaja iz aboriginskega jezika eora.

Najstarejši fosilni primerki dingov so v J. Aziji stari okoli 5.000 let, v Avstraliji pa so najstarejši fosili stari okoli 3.500 let. Vsekakor pa dingi niso bili prisotni v Avstraliji pred 12.000 leti, ko se je prekinila kopenska zveza s Tasmanijo, saj na tem otoku dingov ni. V času prve prisotnosti dingov v Avstraliji je bila kopenska povezava že prekinjena in je bilo treba premagati okoli 50 km morske razdalje. Ni znano, da bi tako velike kopenske živali mogle premagati tolikšno razdaljo, zato sklepajo, da so dingi nujno prišli z zgodnjimi pomorščaki.

Dingo je najmočnejši plenilec na avstralski celini in se zaradi tega nahaja na vrhu prehranjevalne verige.

Večina dingov v Avstraliji je že mešana s pobeglimi domačimi psi. Pristni avstralski dingo je redkost in ga skušajo zaščititi. Sicer pa dingi ponekod povzročajo škodo živini in jih iztrebljajo.

Dingo živi lahko kot domača žival, če je primerno udomačen, največkrat od rojstva. Primeren je tudi kot ovčar ali zganjalec govedi. Mednarodna kinološka zveza ga ne priznava kot pasjo pasem, Avstralski državi svet rejcev psov (ANKC) uvršča dinga v skupino (4) med lovske pse.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Dingo

Wikivrste vsebujejo še več podatkov o temi: Canis lupus dingo

- v angleščini

Opombe

↑ Corbett (2004). Canis lupus ssp. dingo . Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst 2006. IUCN 2006. Pridobljeno: 11 May 2006. Obsežno pojasilo ranljivosti vrste

Ta članek o sesalcih je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[iucn-1] Corbett (2004). Canis lupus ssp. dingo . Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst 2006. IUCN 2006. Pridobljeno: 11 May 2006. Obsežno pojasilo ranljivosti vrste

[1]

@@ Vrstica 32: / Vrstica 32: @@
 |style="background: pink;" |'''Standardi pasme''' (zunanja povezava)
 |- style = "text-align:center"
-|[http://www.ankc.aust.com/dingo.html ANKC]
+|[http://www.ankc.aust.com/dingo.html ANKC] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050403202710/http://www.ankc.aust.com/dingo.html |date=2005-04-03 }}
 |}
-'''Dingo''' ([[znanstveno ime]] ''Canis lupus dingo'') je divji [[pes]], ki živi v južni [[Azija|Aziji]]. Izvira iz udomačenih psov, a živi že stoletja v divjini. Dingi imajo lastnosti [[volk]]ov in psov. Beseda dingo izhaja iz [[Aborigini|aboriginskega]] jezika [[eora]].
+'''Dingo''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] ''Canis lupus dingo'') je bližnji sorodnik [[volk]]ov (''Canis lupus'') in [[pes|psov]] (Canis lupus familiaris), ki prosto živi v [[Avstralija|Avstraliji]], na nekaterih sosednjih otokih in v [[Južna Azija|Južni Aziji]]. Izvira iz še ne povsem udomačenih psov, ki so prišli z zgodnjimi priseljenci. Dingi imajo lastnosti volkov in psov. Beseda dingo izhaja iz [[Aborigini|aboriginskega]] jezika [[eora]].
+Najstarejši fosilni primerki dingov so v J. Aziji stari okoli 5.000 let, v Avstraliji pa so najstarejši fosili stari okoli 3.500 let. Vsekakor pa dingi niso bili prisotni v Avstraliji pred 12.000 leti, ko se je prekinila kopenska zveza s [[Tasmanija|Tasmanijo]], saj na tem otoku dingov ni. V času prve prisotnosti dingov v Avstraliji je bila kopenska povezava že prekinjena in je bilo treba premagati okoli 50&nbsp;km morske razdalje. Ni znano, da bi tako velike kopenske živali mogle premagati tolikšno razdaljo, zato sklepajo, da so dingi nujno prišli z zgodnjimi pomorščaki.
-== Življenjski prostor ==
-Dingo živi povsod po Avstraliji in okoliških [[otok]]ih.
+Dingo je najmočnejši [[plenilec]] na avstralski celini in se zaradi tega nahaja na vrhu [[prehranjevalna veriga|prehranjevalne verige]].
+Večina dingov v Avstraliji je že mešana s pobeglimi domačimi psi. Pristni avstralski dingo je redkost in ga skušajo zaščititi. Sicer pa dingi ponekod povzročajo škodo živini in jih iztrebljajo.
+Dingo živi lahko kot domača žival, če je primerno udomačen, največkrat od rojstva. Primeren je tudi kot ovčar ali zganjalec govedi. [[Mednarodna kinološka zveza]] ga ne priznava kot pasjo pasem, Avstralski državi svet rejcev psov (ANKC) uvršča dinga v skupino (4) med lovske pse.
 == Zunanje povezave ==
@@ Vrstica 50: / Vrstica 55: @@
 <references />
-{{zoo-stub}}
+{{mammal-stub}}
+{{normativna kontrola}}
 [[Kategorija:Volkovi]]
+[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1793]]
+[[Kategorija:Sesalci Avstralije]]
-[[da:Dingo]]
-[[de:Dingo]]
-[[en:Dingo]]
-[[es:Canis lupus dingo]]
-[[eo:Dingo]]
-[[fa:دینگو]]
-[[fr:Dingo]]
-[[it:Canis lupus dingo]]
-[[he:דינגו]]
-[[lt:Dingas]]
-[[nl:Dingo]]
-[[ja:ディンゴ]]
-[[no:Dingo]]
-[[pl:Dingo]]
-[[pt:Dingo]]
-[[ru:Динго]]
-[[fi:Dingo (eläin)]]
-[[sv:Dingo]]
-[[ta:டிங்கோ நாய்]]
-[[tr:Dingo]]
-[[zh:澳洲野犬]]