Finougriske rěcy

Finougriske rěcy
Geografiske; rozšyrjenje:	Pódzajtšna, srjejźna a pódpołnocna Europa
Genetiska; klasifikacija:	Uralske rěcy; Finougriske rěcy
Podskupiny:
	Rozšyrjenje finougriskich rěcow

Kupka finougriskich rěcow słuša k swójźbje uralskich rěcow. Wobstoje z dweju kupkowu: z ugriskich rěcow a z finsko-permskich rěcow.

Rěcy

Ugriske rěcy
Finsko-permske rěcy
- Permske rěcy
- Finsko-wolzyne rěcy
  - marišćina
  - mordwinske rěcy
    - Ersa rěc
    - Mokša rěc
  - Mortwe Finsko-wolzyne rěcy
    - Merja rěc
    - Metsera rěc
    - Muroma rěc
  - Finsko-samiske rěcy
    - samiske rěcy
      - Zapadosamiske rěcy
        Južnosamiska rěc
        
        Umesamiska rěc – blisko wótemrěśa (ca. 20 rěcnikow)
        
        Pitesamiska rěc – blisko wótemrěśa (ca. 20 rěcnikow)
        
        Lulesamiska rěc
        
        Sewjerosamiska rěc
      - Wuchodosamiske rěcy
        Inarisamiska rěc
        
        Kemisamiska rěc – wótemrěśa
        
        Skoltsamiska rěc
        
        Akalasamiska rěc – wótemrěśa
        
        Kildinsamiska rěc
        
        Tersamiska rěc – blisko wótemrěśa (2 rěcnika)
    - Baltofinske rěcy
      - ižoršćina
      - liwišćina – blisko wótemrěśa (1 rěcnica maśeršćiny, ca. 25 rěcnikow ako cuza rěc)
      - karelske rěcy
        liwšćina (teke aunuska karelšćina abo oloněčćina)
        
        lüdišćina – blisko wótemrěśa
        
        karelšćina
        sewjerna karelšćina (teke dwinska karelšćina)
        
        pódpołdnjowa karelšćina
      - Finšćina
        Finšćina Tornio-doła
      - wotišćina – blisko wótemrěśa (30–40 rěcnikow)
      - wepsišćina
      - Estnišćina
        wõrušćina
        
        setušćina

Wósebnosći

Finougriske rěcy su aglutinujuce rěcy, t.gr. póśěgi buchu pśez wužywanje sufiksow a rědšej teke prefiksow wugronjone. Na pś. dom – w mójom domje:
- finski: talo – talossani
- mordwiniski: kudo – kudosom
- hugorski: ház – házamban
Finougriske rěcy njamaju žeden gramatiski rod.
W baltofinskich a samiskich rěcach eksistěrujo stopnjowa změna konsonantow (nimski Stufenwechsel), t.gr. změna konsonanta w zdonku pó sufiksu. (Na pś. finski kukka – kukat (‘kwětka – kwětki’), katu – kadut (‘droga – drogi’); samiski ahkku – ahkut (‘starka – starki’), goahti – goađi (‘hěta – hěty’). Teke ma nejwěcej finskich rěcow wokalowu harmoniju.
Z wuwześim Komišćiny njeznaju finougriske rěcy žeden syntetiski futur. W jadnotliwych rěcach wustupujo tola analytiski futur.
We finougriskich rěcach njeeksistěrujo słowo za měś. Wobsejźeństwo se zwětšego pśez werb byś a deklinaciju wobsejźarja zwuraznja – pó słowje pla někogo jo něco (na pś. finski minulla on auto "mam awto", mordwiniski moń kudom "mam dom")
We wšych finougriskich rěcach typiska jo bogatosć na padach, pśedewšym k zwuraznjenju městnych poměrow.
Finske rěcy wobsejźe k negaciji zaprějacy werb, kótaryž se město głownego werba bu konjugěrujo. Na pś.:
- Finski mennä – "hyś": en mene, "njejdu" – et mene, "njejźoš" – ei mene, "njejźo"
- Komiski ker – "cyniś": og ker, "njecynim" – on ker, "njecyniš" – oz ker, "njecyni"
- Samiski mannat "hyś": in mana "njejdu" - it mana "njejźoš" - ii mana "njejźo"

Numerale

	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	100	1000
Finšćina	yksi	kaksi	kolme	neljä	viisi	kuusi	seitsemän	kahdeksan	yhdeksän	kymmenen	sata	tuhat
Estnišćina	üks	kaks	kolm	neli	viis	kuus	seitse	kaheksa	üheksa	kümme	sada	tuhat
Liwišćina	ikš	kakš	kuolm	nēļa	vīž	kūž	seis	kādõks	īdõks	kim	sada	tuhat
Wotšćina	ühsi	kahsi	kõlmõ	nellä	viiz	kuuz	seitsee	kahõsaa	ühesää	čümmee	sada	tuhat
Wepšćina	üks’	kaks’	koume	nell’	viž	kuz’	seičeme	kahesa	ühesa	kümne	sata	tuha
Karelšćina	yksi	kakši	kolmi	nellä	viisi	kuuši	šeiččemen	kahekšan	yhekšän	kymmenen	sata	tuhat
Pódpołnocosamišćina	okta	guokte	golbma	njeallje	vihtta	guhtta	čieža	gávcci	ovcci	logi	čuođi	duhát
Skoltsamišćina	õhtt	kue´htt	koumm	nellj	vitt	kutt	čiččâm	kääu´c	ååu´c	lååi	čue´đ	dohat
Olyk-Mari	икте	коктыт	кумыт	нылыт	визыт	кудыт	шымыт	кандаше	индеше	лу	шÿдö	тÿжем
Erzja-Mordwin.	вейке	кавто	колмо	ниле	ветесь	кото	сисем	кавксо	вейксэ	кемень	сядо	тёжа
Mokša-Mordwin.	фкя	кафта	колма	ниле	вете	кота	сисем	кафкса	вейхкса	кемонь	сяжа	тёжянь
Zyrjenska komišćina	ӧтик	кык	куим	нёль	вит	квайт	сизим	кöкъямыс	öкмыс	дас	се	сюрс
Udmurtšćina	одык	кык	куин	ниль	вить	куать	сизьым	тямыз	укмыс	дас	сю	сюрс
Manzišćina	аква	китыг	хурум	нила	ат	хот	сат	нёллов	онтэллов	лов	сат	сотэр
Chantšćina	ит	катын	хутым	няты	вет	хут	тапыт	нювты	йиряң	яң	сот	...
Hungoršćina	egy	kettő	három	négy	öt	hat	hét	nyolc	kilenc	tíz	száz	ezer

Eksterne wótkaze