Zgodovina Informacijskega pooblaščenca

Dne 1. 9. 2003 je začel delovati Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja, ki je bil ustanovljen na podlagi takrat sprejetega Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ).

Pomembno je, da je bil Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja po izrecni zakonski določbi samostojen državni organ. Samostojnost je bila izkazana na več načinov, bistveno pa je bilo med drugim tudi, da je imel predstojnik  status državnega funkcionarja in da ga je imenoval Državni zbor RS na predlog predsednika RS. Pooblaščenec je imel strokovno službo, ki je bila do 15.7.2005 z zakonom omejena na dva svetovalca, organizacijsko-administrativne naloge pa je zanj zagotavljalo takratno ministrstvo za informacijsko družbo.

Dne 1. 1. 2005 je stopil v veljavo Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), ki je  v slovenski pravni red prenesel Direktivo 95/46/ES o varstvu osebnih podatkov. Po ZVOP-1 je bil predviden glavni državni nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov; postopek za imenovanje naj bi se začel 1. julija 2005, državni nadzorni organ naj bi začel delovati najkasneje s 1. januarjem 2006.

ZVOP-1 je določil, da je državni nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov samostojen državni organ. Pred uveljavitvijo ZVOP-1  je bil za varstvo osebnih podatkov pristojen InÅ¡pektorat za varstvo osebnih podatkov, kot organ v sestavi Ministrstva za pravosodje in  je  bil v razmerju do ministrstva organ prve stopnje. Zato sta se na podlagi Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZinfP), ki je stopil v veljavo 31.12.2005,  InÅ¡pektorat za varstvo osebnih podatkov in Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja združila v samostojen državni organ – Informacijski pooblaščenec. S sprejemom ZinfP je bila tako spoÅ¡tovana določba ZVOP-1, da s 1. januarjem 2006 začne delovati državni nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov, ki ima položaj samostojnega državnega organa.

S prehodnimi in končnimi določbami je bilo predvideno prenehanje veljavnosti tistih določb ZDIJZ in ZVOP-1, ki so urejale organizacijo Pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja in Državnega nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov. Z ustanovitvijo Informacijskega pooblaščenca so prenehale veljati tudi tiste določbe ZVOP-1, ki bi omogočale sprožitev upravnega spora v primerih, ko bi odločitev Državnega nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov po oceni Pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja kršila dostop do informacij javnega značaja in obratno, če bi Državni nadzorni organ ocenil, da je Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja kršil varstvo osebnih podatkov.

ZinfP je v slovenski pravni red prinesel pomembne novosti. S tem zakonom je namreč bil ustanovljen nov državni organ, Informacijski pooblaščenec, ki izvaja številne pristojnosti tako na področju dostopa do informacij javnega značaja kot tudi na področju varstva osebnih podatkov. Poleg določb, ki urejajo položaj in imenovanje Informacijskega pooblaščenca, ZinfP vsebuje tudi določbe o nadzornikih za varstvo osebnih podatkov, o nekaterih posebnosti postopka pred nformacijskim pooblaščencem ter nekatere kazenske določbe.

V okviru reforme varstva osebnih podatkov v EU ostaja neodvisnost Informacijskega pooblaščenca tudi temeljna zahteva za nadzorne organe skladno s SploÅ¡no uredbo ter Direktivo (EU) 2016/680. Direktiva (EU) 2016/680 je bila v slovenski pravni red prenesena z Zakonom o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (ZVOPOKD) , ki se je začel uporabljati 31.12.2020.

SploÅ¡na uredba je terjala sprejem novega Zakona o varstvu osebnih podatkov, s katerim bi se v Republiki Sloveniji zagotovilo izvajanje navedene uredbe. Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) je bil sprejet Å¡ele 15. 12. 2022 in se je začel uporabljati 26. 1. 2023.

Pooblaščenec tako kot nadzorni organ spremlja uporabo SploÅ¡ne uredbe in ZVOPOKD, da se zaščitijo temeljne pravice in svoboščine posameznikov v zvezi z obdelavo osebnih podatkov ter se olajÅ¡a prost pretok osebnih podatkov v Evropski uniji. SploÅ¡na uredba, ZVOP-2 in ZVOPOKD določajo naloge Informacijskega pooblaščenca kot nadzornega organa ter pri tem opredeljujejo njegova pooblastila.  

Informacijski pooblaščenec je samostojen in  neodvisen državni organ s pristojnostmi na področju dveh z Ustavo RS zavarovanih temeljnih človekovih pravic -pravico dostopa do javnih informacij in pravico do varstva osebnih podatkov.